Up-700/03 - 5

20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. avgusta 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 795/2000 z dne 18. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnici naj bi bile z odmero dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine v letu 1992, kršene človekove pravice. Navaja, da je kot prava neuka stranka po nasvetu uslužbenca pristojnega davčnega organa napoved za odmero dohodnine za leto 1992 popravila in v njej napovedala le del kupnine. Preostali del kupnine naj bi namreč lahko napovedala šele v napovedi za odmero dohodnine za leto 1993. Ker razloga za opisano ravnanje in popravek napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 pristojni organi, vključno z Vrhovnim sodiščem, niso ugotavljali oziroma dejanskega stanja niso razčistili, zatrjuje kršitev 14. oziroma 22. člena Ustave, saj naj ji ne bi bilo zagotovljeno enako varstvo pravic pred državnimi organi. Prav tako naj bi bil kršen 21. člen Ustave, saj naj bi ji bila z ravnanjem davčnega organa povzročena moralna in materialna škoda. Čeprav je na opisane kršitve opozarjala v vloženih pravnih sredstvih, pristojni organi glede kršitev niso zavzeli nobenih stališč, temveč so le poudarjali, da se dohodnina od prodanega stanovanja plača v tistem letu, v katerem je bila pogodba sklenjena.

B.

Iz pritožničinih navedb izhaja, da naj bi šlo za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v razmerju do 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) specialna določba, ne le zato, ker naj ji ne bi bilo zagotovljeno enako varstvo pravic pred državnimi organi, temveč tudi zato, ker naj ne bi bilo odgovorjeno na njena zatrjevanja.

Pritožnica v utemeljitev ustavne pritožbe, vložene zoper sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v zvezi z odmero dohodnine za leto 1993, enako kot v predhodnih postopkih izhaja iz dogodkov, povezanih z odmero dohodnine za leto 1992, ko ji je bila ta odmerjena še od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine v letu 1992 (pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 1992 je bila zavržena kot prepozna).

Glede na to je tudi Vrhovno sodišče v utemeljitev

neutemeljenosti pritožbe uvodoma poudarilo, da v obravnavanem upravnem sporu ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se tičejo postopka odmere dohodnine za leto 1992. V nadaljevanju je nato presodilo, da se je Upravno sodišče v zvezi s predmetom spora opredelilo do vseh pritožbenih navedb in utemeljilo razloge za zavrnitev tožbe. Z navedenimi razlogi se je Vrhovno sodišče strinjalo, ob tem pa je tudi samo utemeljilo razloge, zaradi katerih je pritožbo zavrnilo. Glede na to, da iz obrazložitve sodnih odločb, izdanih v upravnem sporu, izhaja, da sta pristojni sodišči ocenili navedbe v pritožbi, se do njih opredelili in svojo odločitev tudi razumno obrazložili, je pritožničino zatrjevanje o kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker naj ne bi bilo odgovorjeno na njena zatrjevanja, v tem delu neutemeljeno.

Zatrjevana kršitev 22. člena Ustave pa je neutemeljena tudi v delu, v katerem naj bi šlo za neenako obravnavo. Zatrjevanje je namreč povsem pavšalno, saj ni z ničimer izkazano, da bi pristojni organi v pritožničinem primeru odločili drugače, kot sicer odločajo v podobnih primerih.

Prav tako neutemeljeno je zatrjevanje kršitve varstva človekove osebnosti in dostojanstva, saj temelji le na pritožničinem subjektivnem občutku, da ji je bila z načinom odmere dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine v letu 1992, povzročena moralna in materialna škoda. Vendar samo dejstvo, da ji dohodnina ni bila odmerjena na način, ki ga je pričakovala, ne zadošča za sklep o kršitvi 21. člena Ustave.

Glede na to, da iz navedenega izhaja, da za zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena (Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan