Jedro

Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga) oziroma, glede na specialno določbo 3 odstavka 12. člena ZST-1, če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge.

Samo dejstvo, da tožena stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 naj dopolni tudi trditveno podlago) v vlogi oziroma dopolnitvi predloga ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1 (tožena stranka bi moral najmanj zatrjevati in nato še dokazati, da premoženja ne more unovčiti in zakaj ne) se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost (t. i. nesklepčnost) predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano.

Okoliščina, da ima blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 210,00 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko, na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks za pritožbeni postopek zavrne.

2. Zoper takšen sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 17. 9. 2014 pozvalo toženo stranko na plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 210,00 EUR. Tožena stranka je zoper plačilni nalog podala pravočasni predlog za oprostitev plačila sodne takse, v katerem je navedla zgolj, da sodne takse ne more plačati, po pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 pa vlogo dopolnila še s pisno izjavo o premoženjskem stanju.

5. Glede na podatke iz predložene izjave o premoženjskem stanju in po vpogledu v javne dostopne podatke o bilanci stanja tožene stranke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka nima denarnih sredstev; da na dan 31. 12. 2013 izkazuje čisto izgubo v višini 439.292,00 EUR; da je iz leta 2012 prenesla 55.969,00 EUR čistega dobička; in da je imela na presečni dan 2.182.532,00 EUR zalog, 333.246,00 EUR kratkoročnih posojil ter 231.109,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev (tožena stranka v pritožbi navedenih ugotovitev ne prereka). Ker torej tožena stranka razpolaga s premoženjem (v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 predmet odločanja v postopku za oprostitev plačila sodne takse ni zgolj likvidnostno stanje predlagatelja, temveč tudi njegovo premoženjsko in finančno stanje), tožena stranka pa ni trdila, da tega premoženja ne more unovčiti ali za plačilo sodne takse pridobiti posojila, je sodišče prve stopnje, glede na relativno nizek znesek sodne takse (210,00 EUR), ocenilo, da predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse ni utemeljen. Takšni razlogi so po oceni pritožbenega sodišča jasni, razumljivi in jih je mogoče preizkusiti, zato očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi materialnopravno pravilna, saj ugotovljeno dejansko stanje kaže, da bi tožena stranka lahko pridobila sredstva za plačilo sodne takse (tožena stranka nasprotnega ni trdila). Ko je tako, pa pogoji za taksno oprostitev niso podani, prošnje za odlog ali obročno plačilo sodne takse pa tožena stranka niti ni podala.

6. Pritožnica se takšni odločitvi upira in navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je štelo, da njena trditvena podlaga ni zadostna, pozvati na dopolnitev, vendar neutemeljeno. Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga)(1) oziroma, glede na specialno določbo tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah-1 (ZST-1), če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge. Ker je tožena stranka naknadno predložila izjavo o premoženjskem stanju, je njena vloga postala formalno popolna in kot taka sposobna za obravnavanje. Samo dejstvo, da tožena stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 naj dopolni tudi trditveno podlago) v vlogi oziroma dopolnitvi predloga ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1 (tožena stranka bi morala najmanj zatrjevati in nato še dokazati, da premoženja ne more unovčiti in zakaj ne) pa se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost (t. i. nesklepčnost) predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano (prim. 108. člen ZPP in tretji odstavek 12. člen ZST-1).

7. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ob tem pritožbeno sodišče toženi stranki le še pripominja, da okoliščina, da ima blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 210,00 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko (primerjaj drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku-2), na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse (prvi odstavek 6. člena ZST-1).

9. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

(1) Na primer če vloga nima dovolj predpisov ali prilog; če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče; če je vloga nečitljiva; če je napisana v tujem jeziku; če ni označeno, na kaj se nanaša; če ni podatkov, da bi se lahko določila pristojnost; če je vlogo podpisal le pooblaščenec, pa ni priložil pooblastila (podrobneje glej N. Betteto, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 437).