Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo že pridobila pravico do BPP. Odločitev o tej pravici je že pravnomočna. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilno utemeljena na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) (1. točka izreka).
2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica vložila vlogo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu III Ps 597/2023. Po drugem pozivu tožene stranke je tožnica predložila odločbo Centra za socialno delo ... številka 1231-15964/2022-31887/7 z dne 23. 9. 2023 o zavrnitvi njene vloge za subvencioniranje tržne najemnine. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica navedeno odločbo že izpodbija v socialnem sporu v zadevi III Ps 140/2023, za katerega ji je bila dodeljena BPP z odločbo Bpp 305/2023 z dne 12. 9. 2023. V navedenem socialnem sporu je bila zavrnjena tožničina tožba, tožnici pa je bila z odločbo Bpp 378/2023 z dne 11. 10. 2023 dodeljena BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo III Ps 140/2023 z dne 28. 8. 2023. Tožena stranka zaključuje, da je treba tožničino vlogo za isto vrsto oziroma obseg BPP zavreči, saj ji je bila dodeljena BPP z odločbo Bpp 305/2023 z dne 12. 9. 2023 v zvezi z izpodbijanjem odločbe Centra za socialno delo ... številka 1231-15964/2022-31887/7 z dne 23. 9. 2023, pri čemer o navedeni izpodbijani odločbi v socialnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno.
3. Zoper izpodbijani sklep tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da je pravočasno vložila vlogo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu v zadevi III Ps 597/2023. Tožena stranka je tožnico z dvema sklepoma pozvala na dopolnitev. Meni, da je izpodbijani sklep izdan v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 7., 8., in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja. Po mnenju tožnice ji tožena stranka nedopustno omejuje njeno pravico do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva, ki izhaja iz načela zakonitosti in načela enakega varstva pravic. Trdi še, da ji je omejena tudi pravica do zdravstvene in socialne varnosti, pravica do zasebne lastnine in do povračila škode. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.
4. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo. Na tožbo ni odgovorila.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je treba tožničino tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:
7. V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
8. V obravnavani zadevi je bistvena ugotovitev tožene stranke, da je tožnica za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo ... številka 1231-15964/2022-31887/7 z dne 23. 9. 2023 že pridobila pravico do BPP, zato vloge ni dopustno obravnavati. V zvezi s tem iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano tožničino zatrjevanje, da odločitev o pridobitvi navedene pravice do BPP še ni pravnomočna; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Ob takih okoliščinah je treba šteti, da je odločitev o tej pravici že pravnomočna. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilno utemeljena na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
9. V zvezi s tožničinimi navedbami o kršitvi ustavnih pravic sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče (med drugim v sodbi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022), da je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tudi Ustavno sodišče je pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (npr. odločba U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014). Brezplačna pravna pomoč je institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri svoji presoji pa je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Z brezplačno pravno pomočjo se torej osebam, ki si glede na svoj gmotni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči, zagotovi enak dostop do sodnega varstva.
10. Tožena stranka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni kršila 31. člena ZBPP, saj je tožnico z dvema sklepoma pozvala na dopolnitev obravnavane vloge, s katerima je tožnici dajala navodila, kako naj dopolni vlogo, da bo popolna in primerna za obravnavo. Odločitev tožene stranke je procesne narave, v okviru katere je tožena stranka raziskala za obravnavano odločitev pravno pomembno dejansko stanje. Zato so zmotne tožničine trditve o kršitvi 7. do 9. člena ZUP.
11. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča.