Jedro

Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bivši zakoniti zastopnik dolžnika ni ponudil dokaza za potrditev trditve, da je predlog za začetek stečajnega postopka podal mesec dni po tem, ko je družba postala insolventna. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati. Kot primeren dokaz za dokazovanje takšne trditve bi se šteli listinski dokazi, iz katerih bi izhajalo, kdaj je družba postala insolventna (trajneje nelikvidna ali dolgoročno plačilno nesposobna).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor A. A. (nekdanjega direktorja stečajnega dolžnika) z dne 23. 9. 2024 proti sklepu tega sodišča St 000/2024 z dne 17. 9. 2024 zavrnilo.

2.A. A. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep z dne 17. 9. 2024 razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 9. 2024 na podlagi devetega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nekdanjemu zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika A. A. naložilo, da je dolžan v roku osmih dni od vročitve tega sklepa na fiduciarni račun stečajnega dolžnika plačati preostali del zneska predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 1.811,99 EUR. Navedlo je, da po podatkih upravitelja v predmetnem stečajnem postopku ne obstaja stečajna masa, ki bi zadoščala za vrnitev celotnega zneska plačila iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor A. A. proti prej navedenemu sklepu z dne 17. 9. 2024 zavrnilo. Ni namreč sledilo njegovim navedbam in izpovedbi o tem, kaj je vplivalo na zmanjšanje poslovanja stečajnega dolžnika ter da na dejstva in dogodke, ki naj bi povzročili njegovo insolventnost, ni mogel vplivati in jih preprečiti. Navedlo je, da bi bilo od odgovornega in zadostno skrbnega poslovodje utemeljeno pričakovati, da bo družba pred začetkom stečajnega postopka zagotovila najmanj stečajno maso v obsegu, ki je potreben za poplačilo stroškov postopka. Nekdanji direktor pa ni predložil ali predlagal dokazov za trditev, da je predlog za začetek stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom podal mesec dni po tem, ko je družba postala insolventna.

6.Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik (ta je v skladu z določbo šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka) in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se navedene odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP).

7.Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrnitve zgoraj navedenega zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (je torej kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se član poslovodstva razbremeni odgovornosti za to obveznost, če trdi in dokaže, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka) ni mogel preprečiti: bodisi, ker v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidna, bodisi, da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

8.Bivši zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika je v ugovoru sicer trdil, da je stečajni dolžnik skladno s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP v roku enega meseca od nastopa insolventnosti vložil predlog za začetek stečajnega postopka, zaradi česar je storil vse, kar je lahko, da bi bilo premoženje stečajnega dolžnika še zadosti veliko, da bi se lahko oblikovala stečajna masa, najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Navedel je, da stečajni dolžnik zaradi razlogov, ki jih je pojasnjeval, daljše obdobje res ni ustvarjal dobička, vendar je začetek stečajnega postopka predlagal takoj po tem, ko je stečajni dolžnik pričel poslovati z izgubo in je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil zmanjšanje stečajne mase stečajnega dolžnika. V potrditev navedenih trditev je predlagal svoje zaslišanje.

9.Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bivši zakoniti zastopnik dolžnika ni ponudil dokaza za potrditev trditve, da je predlog za začetek stečajnega postopka podal mesec dni po tem, ko je družba postala insolventna. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati. Kot primeren dokaz za dokazovanje takšne trditve bi se šteli listinski dokazi, iz katerih bi izhajalo, kdaj je družba postala insolventna (trajneje nelikvidna ali dolgoročno plačilno nesposobna). Tega pa bivši zakoniti zastopnik dolžnika ni niti navedel. Le pavšalno je trdil, da je predlagal začetek stečajnega postopka takoj po tem, ko je stečajni dolžnik pričel poslovati z izgubo.

10.Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni pojasnilo, zakaj izpovedbi poslovodje v dokaznem postopku ni poklonilo vere. Ker, kot že navedeno, le z zaslišanjem bivšega zakonitega zastopnika dolžnika trditve o tem, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka pravočasno, ni mogoče izkazati, očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP ni podana.

11.Ocena sodišča prve stopnje, da se bivšemu zakonitemu zastopniku dolžnika ni uspelo razbremeniti odgovornosti iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se ob povedanem izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12.Na ostale pritožbene navedbe (v zvezi s tem, da je na slabo poslovanje stečajnega dolžnika vplivalo več dejavnikov, katerih poslovodja naj ne bi mogel predvideti in jih preprečiti) pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1E-paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, komentar 233. člena.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 233, 233/7, 233/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.