Jedro

Druga nasprotna udeleženka za koriščenje vode iz navedenega vodnega vira nima vodne pravice, domačija in stanovanjska stavba pa pitno vodo sicer pridobivajo preko javnega vodovodnega omrežja. Za koriščenje vode kot javnega dobra, tretji odstavek 19. člena SPZ določa, da se lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, kot jih določi zakon. Pravico do uporabe vode kot javnega dobro ureja Zakon o vodah. Ta rabo vode posamezniku dopušča le, če ta pridobi vodno dovoljenje in z njim vodno pravico. Navedeni zakon lastno oskrbo posameznega gospodinjstva s pitno vodo in v zvezi s takšno rabo tudi ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist takšnega zemljišča, dopušča le na območjih, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo in ob pridobitvi vodnega dovoljenja (117. člen). Zato sodišče prve stopnje pravilno ni odločilo tudi o ustanovitvi takšnih služnosti.

Izrek

I. Pritožba druge nasprotne udeleženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica in druga nasprotna udeleženka sami trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 3. 2016 odločilo: - pod točko I., da se v naravi razdelijo solastne nepremičnine, katerih solastnice so predlagateljica do 57/200, prva nasprotna udeleženka do 5/200 in druga nasprotna udeleženka do 1/2 in do 38/200, tako, da po evidentiranju elaborata z dne 14. 8. 2015, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke M. M., v zemljiškem katastru, predlagateljica prejme v izključno last in posest parc, št. 602/122, 602/124 in novo nastalo parc. št. 1243/0 k.o. ..., prvo nasprotna udeleženka A. H. parc. št. 744/0 k. o. ... in druga nasprotna udeleženka S. P. parc. št. 736/0, 737/3, 737/5, 738/1, 739/1, 739/3, 739/7, 741/0, 743/0, 745/1, 745/2, 746/0, 760/0, 1154/0 ter novo nastali parc. št. 1241/0 in 1242/0, vse k. o. ...; - pod točko II. izreka, da je elaborat za evidentiranje sprememb v evidenci zemljiškega katastra z dne 14. 8. 2015 sestavni del sklepa; - pod točko III. izreka, da mora prva nasprotna udeleženka A. H. predlagateljici izplačati razliko v vrednosti prejetega zemljišča v višini 45,69 EUR, najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila; - pod točko IV. izreka, da mora prva nasprotna udeleženca A. H. drugi nasprotni udeleženki S. P. izplačati razliko v vrednosti prejetega zemljišča v višini 977,13 EUR, najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila; - pod točko V. izreka, da mora prva nasprotna udeleženka A. H. predlagateljici V. Š. v roku 15 dni povrniti skupne stroške postopka v višini 90,32 EUR; - pod točko VI. izreka, da mora druga nasprotna udeleženka S. P. predlagateljici V. Š. v roku 15 dni povrniti skupne stroške postopka v višini 2.492,97 EUR.

2. Sklep sodišča prve stopnje je s pritožbo izpodbijala druga nasprotna udeleženka. V pritožbi je zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajala, da se je sicer strinjala, da predlagateljica dobi gozdni parceli št. 602/122 in 602/124, vendar pa z upoštevanjem vodnih virov na tem območju, iz katerih se napaja domačija druge nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da s parc. št. 602/122 do stanovanjske stavbe, ki leži na parceli 1154/0, ki jo je dobila druga nasprotna udeleženka, že napeljana voda in da bo lahko druga nasprotna udeleženca še nadalje ta vodni vir nemoteno koristila. Vendar je druga nasprotna udeleženka ta vodni vir do sedaj nemoteno koristila zato, ker je bila solastnica gozda, sedaj, ko se bo stanje spremenilo, pa bo nastal problem. Zato bi bilo nujno v korist stanovanjske stavbe na parc. št. 1154/0 k. o. ..., ustanoviti služnostno pravico zajemanja vode in pravico do dostopa za vzdrževanje cevovoda. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je potrebno sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti, da o tem odloči. Sodišče prve stopnje je tudi nekoliko zmotno ugotovilo, da so udeleženke potrdile, da ustanovitev služnostne poti za dostop do deljenih parcel ni potrebna, saj takšna pot že obstaja in jo tudi koristijo vsi, ki imajo v bližini svoja zemljišča. Druga nasprotna udeleženka do dovoljene novo nastale parcele 1242 k. o. ... ne more dostopati po drugi poti, kot je ta preko parcele št. 1243 k. o. ..., ki bo sedaj v izključni lastni predlagateljice. Zaradi navedenega bi bila potrebna ustanovitev služnostne pravice hoje in vožnje preko parc. št. 1243 v korist parc. št. 1242, 741, 742 in 743 k. o. ... . Dodelitev parc. št. 744/0 k. o. ... prvi nasprotni udeleženki je v nasprotju z sodno prakso. Druga nasprotna udeleženka je pri nasprotni udeleženki ponujala izplačilo vrednosti parc. št. 744/0 k. o. ... . Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je sicer druga nasprotna udeleženka lastnica drugih gozdnih površin. Druga nasprotna udeleženka je skupaj z udeleženkama zgolj solastnica gozdnih parcel v k. o. ... in k. o. ..., ker pa med njimi obstaja spor glede načina uporabe le-teh, druga nasprotna udeleženka pa ima izrecno prepoved sekanja na teh gozdnih parcelah, so te zanjo povsem neuporabne. Po drugi strani pa prva nasprotna udeleženka gozdnih površin ne potrebuje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo, upoštevajoč manjšinski delež prve nasprotne udeleženke, odločiti, da se ta gozdna parcela dodeli drugi nasprotni udeleženki, prvi nasprotni udeleženki pa se dodeli denarno izplačilo v višini vrednosti gozda. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da do parc. št. 744 k. o. ... ni moč dostopati drugače kot preko zemljišč, ki jih je dodelilo drugi nasprotni udeleženki, ter ni odločilo o kakšni pravici hoje ali vožnje v korist te parcele. Zato je sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrebno spremeniti tako, da se prvi nasprotni udeleženki dodeli denarna odmena, kot ji je to ponujala druga nasprotna udeleženka.

3. Predlagateljica je na pritožbene trditve druge nasprotne udeleženke odgovorila, da so te neutemeljene in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede koriščenja vodnega vira na parc. št. 602/122 k. o. ..., ki ga preko cevovodne povezave, ki poteka do stanovanjske hiše na parc. št. 1154/k. o. ..., koristi druga nasprotna udeleženka, kateri je sodišče prve stopnje parc. št. 1154 tudi dodelilo, ugotovilo, da sta predlagateljica in druga nasprotna udeleženka soglašali, da ga sme druga nasprotna udeleženka še nadalje koristiti, predlagateljica pa je sicer ustanovitvi služnostne pravice v zvezi s tem vodnim virom nasprotovala kot nedopustni. Ugotovilo je tudi, da druga nasprotna udeleženka za koriščenje vode iz navedenega vodnega vira nima vodne pravice, domačija in stanovanjska stavba pa pitno vodo sicer pridobivajo preko javnega vodovodnega omrežja. Za koriščenje vode kot javnega dobra, tretji odstavek 19. člena SPZ določa, da se lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, kot jih določi zakon. Pravico do uporabe vode kot javnega dobro ureja Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002 s spremembami). Ta rabo vode posamezniku dopušča le, če ta pridobi vodno dovoljenje in z njim vodno pravico. Navedeni zakon lastno oskrbo posameznega gospodinjstva s pitno vodo (kot posebno rabo vode) in v zvezi s takšno rabo tudi ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist takšnega zemljišča, dopušča le na območjih, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo in ob pridobitvi vodnega dovoljenja (117. člen). Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje in takšno pravno ureditev, v predmetnem postopku sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za prisilno ustanovitev služnosti zajemanja vode, niti za prisilno ustanovitev služnosti dovajanja vode. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki o materialno pravni zmotnosti odločitve sodišča prve stopnje, ko ni odločilo tudi o ustanovitvi takšnih služnosti.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca M. M., ki ga je ta izdelal ob parcelaciji parc. št. 739/2 in 740/0 k. o. ..., ugotovilo, da ima vsaka od novo nastalih parcel 1241/0, 1242/0 in 1243/0 k. o. ... svoj dostop do občinske (asfaltne) ceste, na katero sicer (na zahodnem delu) tudi mejijo. Hkrati pa je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da se za ustanovitev služnostne pravice za dostopanje parc. št. 1243/0, dodeljene predlagateljici, do javne ceste in za dostopanje parc. št. 1242/0, 741, 742 in 743 k. o. ..., dodeljene drugi nasprotni udeleženki, do javne ceste, ni odločilo zaradi soglasnega predloga vseh udeleženk, da se takšne služnosti ne ustanovijo, saj zaradi v naravi že obstoječe ceste, ki poteka preko vseh teh nepremičnin in ki jih povezuje z javno cesto in ki jo koristijo tudi vsi, ki imajo v bližini svoja zemljišča, to ni potrebno. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki o potrebnosti ustanovitve takšnih služnostnih pravic.

7. Kot je sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločitve izrecno poudarilo (tretji odstavek na strani 10), listinski dokazi pa to potrjujejo (zapisnik o naroku 21. 2. 2014 - list. št. 162, pripravljalna vloga predlagateljice z dne 26. 4. 2013, pripravljalna vloga druge nasprotne udeleženke z dne 29. 5. 2013), je odločitev o tem, da se prvi nasprotni udeleženki v naravi dodeli parc. št. 744/0 k. o. ..., sprejelo na podlagi soglasnih predlogov vseh treh udeleženk. Določila 70. člena SPZ pri delitvi solastnih nepremičnin določajo kot primaren način delitve delitev v naravi, to je fizično delitev tako, da vsak solastnik prejme tisti del, ki ustreza velikosti njegovega solastniškega deleža in za katerega izkaže upravičen interes. Zato je takšna delitev, kot jo je po predlogu vseh udeleženk v zvezi s prvo nasprotno udeleženko opravilo sodišče, v skladu z določbami SPZ. Neutemeljeni so tako pritožbeni očitki o odstopanju takšne delitve od sodne prakse, pa tudi vsi nadaljnji pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica nasprotuje takšni delitvi solastnih nepremičnin z dodelitvijo parcele 744/0 k. o. ... prvi nasprotni udeleženki.

8. Zapisnik o naroku z dne 24. 9. 2014 potrjuje razlogovanje sodišča prve stopnje, da potrebne služnostne pravice v zvezi s potno in vozno povezavo parc. št. 744/0 k. o. ... z javno cesto in ki bi potekala preko parcel 745/2, 745/1 in 746/0 k. o. ..., ki jih je sodišče prve stopnje dodelilo v izključno last druge nasprotne udeleženke, ni ustanovilo zato, ker so vse udeleženke soglasno predlagale, da se ta naj ne ustanovi, saj glede na v naravi že obstoječo cestno povezavo, ki jo sicer uporabljajo tudi vsi drugi, ki imajo v bližini zemljišča, ni potrebna. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z neustanovitvijo služnostne pravice v korist parc. št. 744/0 k. o. ... .

9. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. člena ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo druge nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

10. Izrek o pritožbenih stroških je v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP.