Jedro

Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe oz. predloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (da se toženi stranki prepoveduje popravljati ali naročati kakršnakoli gradbena, obnovitvena ali sanacijska dela na zemljiščih parc. št. ..., prip. vl. št. ... k.o. ..., v lasti tožnikov).

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlaga, da se „okrajno sodišče ugovoru ugodi tako, da sklep spremeni in predlogu tožečih strank za izdajo začasne odredbe ugodi“. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, med drugim, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstaja ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

V predmetni zadevi tožeči stranki v tožbi trdita, da sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin s parc. št. ..., vpisanih v vl. št. ... k.o. ..., in sicer vsak do 3/8. V tožbi še trdita, da tožena stranka s tem, ko je naročila izvajanje gradbenih del na poti, ki poteka po teh nepremičninah, nedopustno posega v lastninsko pravico tožnikov. Pri tem še poudarjata, da je tudi Ustavno sodišče RS z odločbo z dne 2.4.2009, št. U-I-113/08-10, odločilo, da je 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini S. K., kolikor pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot K.: odsek R., v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. ... k.o. ..., v neskladju z 33. členom Ustave RS, ki varuje pravico do zasebne lastnine, 69. členom Ustave RS, pa tudi v neskladju z 19. členom ZJC-B. Zato trdita še, da vsaka gradbena dela na poti, ki poteka po predmetnih nepremičninah, pomenijo nedopusten poseg v lastninsko pravico tožnikov tudi iz razloga, ker je bila pot kategorizirana kot javna pot v nasprotju z ustavo. Tako zahtevata, da sodišče razsodi, da je tožena stranka dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah, parc. št. ..., prip. vl. št. ... k.o. ..., s tem, da izvaja in naroča gradbena, sanacijska ter obnovitvena dela na poti, ki poteka po teh nepremičninah.

Materialnopravno izhodišče za presojo utemeljenosti pritožbenih navedb glede zmotnosti zaključka prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti svoje terjatve, je tako v 99. členu Stvarnopravnega zakonika, po katerem lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari.

Da bi uspel z začasno odredbo, mora tako tožnik, med drugim, izkazati za verjetno, da ima na stvari lastninsko pravico (ali da je njen domnevni lastnik), in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja, pri tem pa mu ni odvzel posesti stvari.

Zaključek prvostopnega sodišča, da tožeči stranki svoje terjatve nista izkazali za verjetne, ker vznemirjanje ni protipravno, iz razloga, ker je pot, katera se vzdržuje, javna cesta, ki jo je tožena stranka dolžna vzdrževati po Zakonu o javnih cestah, izkaže za zmotnega že ob dejstvu, da tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje, da bi imela pot, ki poteka po nepremičninah s parc. št. ... in ..., status javne ceste, niti tega, da naj bi tožena stranka cesto „vzdrževala“ v smislu Zakona o javnih cestah. Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče namreč vezano na trditveno podlago tožbe. Poleg tega pa samo dejstvo, da je tožena stranka dolžna vzdrževati javno cesto, toženi stranki še ne daje pravice do vznemirjanja lastnika nepremičnine, po kateri poteka javna cesta. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B, Uradni list RS, št. 92/2005 z dne 18.10.2005, ki velja od 19.10.2005) v osmem odstavku 19. člena določa, da se ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih teče obstoječa javna cesta iz prvega odstavka 19. člena, lahko (glede vzdrževanja) uporablja le določba 61. člena Zakona o javnih cestah.

Ker se je tako izkazalo, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo zadeve samo ni moglo odpraviti omenjene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP, ter 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi in oceniti vse navedbe tožeče stranke in predlagane dokaze ter ugotoviti, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, opredeljeni v 272. členu ZIZ. Drugi napotki sodišču prve stopnje niso potrebni, ker so smeri in obseg potrebne dopolnitve dokaznega postopka zadosti jasno razvidni iz zgornje obrazložitve.