Jedro

Zahtevek za izločitev 50 % poslovnega deleža družbe iz zapustnikovega premoženja po vsebini ni zahteva za ločitev zapuščine. Gre za zahtevek za izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja, o katerem se ne odloča v zapuščinskem postopku, temveč v pravdi.

Od upnikov so stranke zapuščinskega postopka le ločitveni upniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba upnika A. A. z dne 5. 1. 2023 zoper sklep o dedovanju V D 2373/2022 z dne 19. 12. 2022 zavrže. Tako je ugotovilo po odločitvi, da je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni stranka konkretnega postopka (tretji odstavek 343. člena ZPP1).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa z odločitvijo, da je tudi pritožnik stranka postopka. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot zmotno graja ugotovitev sodišča, da sam ni stranka postopka. Pojasnjuje, da sta bila z zapustnikom poslovna partnerja, ustanovitelja družbe, pri kateri je bil v sodnem registru zgolj formalno kot edini lastnik vpisan zapustnik. Dejansko 50 % poslovni delež pripada pritožniku. Z zapustnikom sta se že dogovorila za formalni prepis 50 % poslovnega deleža na pritožnika, do tega ni prišlo zaradi zapustnikove smrti. Izločitveni zahtevek z dne 7. 10. 2022 po vsebini predstavlja pravočasen zahtevek za ločitev zapuščine po 143. členu ZD2. Zato je pritožnik udeleženec postopka, kar mu je sodišče neutemeljeno odreklo. Kršilo je 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima logične obrazložitve. Na obravnavi pritožniku ni bilo omogočeno, da bi podal podrobnejša pojasnila o zahtevku. Sodišče kljub opravičilu in zaprosilu pritožnika obravnave ni preložilo. Sodišče mu ni vročalo vlog dedinje. Sklep o predlagani izločitvi sodnika z dne 9. 12. 2022 je nezakonit. Med strankama so sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Zato bi moralo sodišče prekiniti zapuščinski postopek in stranke napotiti na pravdo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen. Vsebuje jasne in pravilne razloge o vseh pravnorelevantnih dejstvih, da ga je mogoče preizkusiti.

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik ni zahteval ločitve zapuščine (razlogi v točki 3 izpodbijanega sklepa). Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja (prvi odstavek 143. člena ZD). Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja (drugi odstavek 143. člena ZD). Predlog za ločitev zapuščine se lahko nanaša vedno samo na celotno zapuščino in ne le na njen del. Namen ločitve zapuščine je zavarovanje pravic zapustnikovih upnikov pred upniki (prezadolženega) dediča. Z ločitvijo zapuščine se prepreči položaj, da bi se dedičevi upniki iz podedovanega premoženja poplačali prej, kot bi to lahko storili upnika zapustnika.

6. Izločitveni zahtevek z dne 7. 10. 2022 na red. št. 11 spisa za izločitev 50 % poslovnega deleža družbe iz zapustnikovega premoženja po pravilni oceni sodišča prve stopnje po vsebini ni zahteva za ločitev zapuščine. Gre za zahtevek za izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja, o katerem pa se ne odloča v zapuščinskem postopku, ker zakon tega ne predvideva, pač pa (neodvisno od zapuščinskega postopka) v pravdi. Vse to je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo že v sklepu o dedovanju in ponovno pravilno razložilo v izpodbijanem sklepu.

7. Stranke zapuščinskega postopka so le dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), to je osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanj. Od upnikov so stranke zapuščinskega postopka le ločitveni upniki, torej tisti upniki, ki so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnik, ki je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje sicer upnik, tega ni zahteval, ni stranka postopka. Tega ne spremeni niti dejstvo, da ga je sodišče (upoštevaje njegov predlog za mirno rešitev zadeve z dediči, podan v vlogi z dne 7. 10. 2022) povabilo na zapuščinsko obravnavo zaradi sklenitve morebitnega dogovora z dediči. Kot mu je pravilno pojasnilo, bo moral, ker dogovora z dediči ni dosegel, svojo terjatev uveljavljati v pravdnem postopku. Pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka ni, ker upnik ni stranka zapuščinskega postopka (primerjaj 210. in 212. člen ZD).

8. Po prvem odstavku 333. člena ZPP, ki se glede na 163. člen ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, smejo vložiti pritožbo (le) stranke postopka. Ker pritožnik ni stranka postopka, je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zoper sklep o dedovanju kot nedovoljeno zavrglo ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP. Pritožba je namreč nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

9. Ker pritožnik ni (bil) stranka zapuščinskega postopka, so posledično neutemeljene tudi vse pritožbene navedbe v smeri absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. in 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z uveljavljanimi in niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.