Jedro

Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih navedb tožeče stranke, saj se vse navedbe vežejo samo na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ki naj bi ostalo sporno, ali je tožnica ob ugotovitvi, da je bila v spornem obdobju od 23.11.1998 do 31.12.1998 začasno popolnoma nezmožna za delo, ali je bila v tem času zmožna za delo v skrajšanem delovnem času, ki je ne glede na to, da je o njem meritorno v upravnem postopku odločala tožena stranka in nato tudi sodišče, že samo po sebi dejansko vprašanje in podlaga za uveljavljanje pravic v zdravstvenem zavarovanju ali v delovnem razmerju, ni moglo biti obravnavano kot vprašanje uporabe materialnega prava in zato tudi ni možna ugotovitev, da je z odločitvijo sodišča prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavi odločba tožene stranke št. 1700-1274/2-98 z dne 6.1.1999 in da sodišče ugotovi, da je bila začasno nezmožna za svoje delo tudi v času od 23.11.1998 do 31.12.1998. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je za odločitev pomembno le zdravstveno stanje tožnice. Ker je bila napotena na fizioterapijo, svojega dela ni mogla opravljati niti v skrajšanem delovnem času. To je dejstvo, ki bi ga bilo treba pri odločitvi upoštevati. Drugače ji ni bilo omogočeno zdravljenje, kar pa bi bilo v nasprotju z navodili zdravnika. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija vsebinsko ne navaja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih sicer formalno uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih navedb tožeče stranke, saj se vse navedbe vežejo samo na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ki naj bi ostalo sporno, ali je tožnica ob ugotovitvi, da je bila v spornem obdobju od 23.11.1998 do 31.12.1998 začasno popolnoma nezmožna za delo, ali je bila v tem času zmožna za delo v skrajšanem delovnem času, ki je ne glede na to, da je o njem meritorno v upravnem postopku odločala tožena stranka in nato tudi sodišče, že samo po sebi dejansko vprašanje in podlaga za uveljavljanje pravic v zdravstvenem zavarovanju ali v delovnem razmerju, ni moglo biti obravnavano kot vprašanje uporabe materialnega prava in zato tudi ni možna ugotovitev, da je z odločitvijo sodišča prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.