Jedro

V upravnem sporu se lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima odločbama DT-499-23-84/2016 z dne 30. 6. 2016 in DT-499-23-85/2016 z dne 30. 6. 2016 je drugostopenjski davčni organ sklepa o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije DT 4933-14476/2016-3 z dne 17. 3. 2016 in DT 4933-14477/2016-3 z dne 17. 3. 2016 spremenil v navedbi številke izvršilnega naslova, v preostalem pa izpodbijana sklepa o davčni izvršbi potrdil in pritožbi zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbi davčnega organa druge stopnje, s katerima je pritožbeni organ izpodbijana sklepa spremenil v navedbi številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa pritožbi zoper odločitvi davčnega organa prve stopnje zavrnil. 2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožba bistveno pomanjkljiva. Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga zoper odločbi davčnega organa druge stopnje v delu, v katerem je davčni organ druge stopnje izpodbijana sklepa o davčni izvršbi potrdil in pritožbi zavrnil. Sodišče ga je zato s pozivom I U 1212/2016-4 z dne 25. 10. 2016 pozvalo, da v roku 8 dni pravilno navede toženo stranko ter izpodbijani akt, katerega naj tožbi tudi priloži. Ob navedenem ga je poučilo, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo lahko izpodbija akt organa prve stopnje. Tožnik se je na poziv sodišča odzval z dopisom z dne 18. 11. 2016, v katerem je pravilno navedel toženo stranko ter z dopisom z dne 22. 11. 2016, v katerem je ponovno navedel, da izpodbija odločbi davčnega organa druge stopnje, kateri je navedenemu dopisu tudi priložil. 3. Tožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:

4. Odločba organa druge stopnje po stališču ustaljene sodne prakse ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu (enako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 661/2011 z dne 29. 2. 2012 in Upravno sodišče RS v sklepu I U 839/2015 z dne 29. 9. 2015), zaradi česar je ostala tožnikova tožba nepopolna.

5. Iz določb 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. 6. Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil in izpodbija upravna akta, ki se v upravnem sporu ne moreta izpodbijati, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Sodišče je skladno z določilom tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 odločilo v senatu.