Jedro

Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški zapuščinskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spada denarna vrednost nepremičnega premoženja skupne lastnine članov predvojne Agrarne skupnosti H. v protivrednosti 496.891,26 EUR, katerega znesek je kot članica bivše Agrarne skupnosti H. prejela A. A. (I. točka sklepa), ki je dolžna plačati dedinji B. B. nujni dedni delež v znesku 82.815,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2010 dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pritožujeta obe dedinji.

3. A. A. se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju z opr. št. I P 183/2013 je bila vložena revizija, o kateri še ni bilo odločeno. Denarni znesek iz prvega točke izpodbijanega sklepa ne spada v zapuščino po pokojnem C. C. Sodišče je v izreku napačno navedlo, da gre za skupno lastnino članov predvojne Agrarne skupnosti H. Po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti je A. A. skupaj z drugimi člani ustanovila novo Agrarno skupnost H. A. A. denarja ni prejela kot članica bivše Agrarne skupnosti H., ampak kot članica nove Agrarne skupnosti H. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podredno spremembo z ustavitvijo zapuščinskega postopka.

4. B. B. se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Premoženjske pravice v naravi niso več predmet zapuščine, saj zapuščino predstavljajo denarna sredstva in ne gre za situacijo iz 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS), v skladu s katerim bi ji pripadel samo nujni delež v denarju. V konkretnem primeru ni mogoče doseči namena iz 8. člena ZPVAS, saj so bile vse nepremičnine že odtujene. Prednost ima torej zakonito dedovanje. Zapustniku so bile vrnjene nepremičnine z odločbo o denacionalizaciji in so bile odtujene še pred izdajo sklepa o dedovanju. Glede dela nepremičnin je bila zahteva za denacionalizacijo umaknjena in je bila namesto vrnitve v naravi izplačana odškodnina na podlagi sklenjenih izvensodnih poravnav. Iz pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Kranju z opr. št. I P 183/2013 izhaja, da sodi v zapuščino denarna vrednost nepremičnega premoženja skupne lastnine članov predvojne Agrarne skupnosti H. v znesku 496.891,26 EUR. Agrarna skupnost H. je bila že 20. 9. 2010 izbrisana iz registra agrarnih skupnosti in A. A. ni več njena članica. Posledično je nepravilen zaključek, da A. A. kot članica bivše Agrarne skupnosti H. lahko deduje premoženjske pravice v naravi. V pritožbi izpostavljene navedbe je pritožnica uveljavljala že v zapuščinskem postopku, sodišče pa se do njenih navedb ni obrazloženo opredelilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, pritožnici pa so kršene pravice iz 14., 22., 23., 25., in 33. člena Ustave. Ker je prikrajšana za polovico dednega deleža, ji je kršena ustavna pravica do dedovanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki tako spremeni, da je A. A. dolžna plačati B. B. zakoniti dedni delež v znesku 165.630,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. B. B. je odgovorila na pritožbo A. A. in predlagala njeno zavrnitev.

6. A. A. je odgovorila na pritožbo B. B. in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške. B. B. ni bila članica predvojne Agrarne skupnosti H. in ni uveljavljala vračila odvzetega premoženja. V skladu z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3455/2013 neupravičeno razpolaganje z nepremičninami ne more vplivati na velikost dednega deleža nečlanov, ki so upravičeni le do izplačila nujnega deleža v denarju. V trenutku uvedbe dedovanja so na dedinjo, ki je bila v času vzpostavitve in vračanja premoženja edina članica novoustanovljene agrarne skupnosti, prešle premoženjske pravice na nepremičninah v naravi, na ostale dediče pa v obliki pravice do nujnega deleža. V zapuščinskem postopku se ugotavlja le obseg zapuščine v času uvedbe dedovanja, sklep o dedovanju pa je deklaratorne narave, zato posledice razpolaganja z zapuščino ne morejo biti predmet tega postopka. Sodišče v zapuščinskem postopku ne more preostalim dedinjam s sklepom priznati večjega dednega deleža, kot ga določa zakon. To bi imelo za posledico, da bi dedinje dobile večji obseg zapuščine, kot je nanje dejansko prešla ob uvedbi dedovanja.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predmet zapuščine premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju Občinskega sodišča v Radovljici z opr. št. O 18/76. Zapustnik je napravil oporoko, vendar s kasneje najdenim premoženjem ni oporočno razpolagal. O pritožbi A. A. 9. Zapustniku je bilo kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) vrnjeno premoženje, ki se v skladu z njegovim drugim odstavkom 8. člena šteje za pozneje najdeno premoženje, dedovanje pa se izvede po pravilih Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Pritožbene navedbe A. A., ki takšnemu zaključku nasprotujejo, niso utemeljene.

10. Vendar pritožnica utemeljeno izpostavlja, da denarni znesek iz prve točke izpodbijanega sklepa ne spada v zapuščino po pokojnem C. C. Ugotovitev iz I. točke izpodbijanega sklepa je materialnopravno zmotna. Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi(1). To premoženja je v trenutku uvedbe dedovanja prešlo na zapustnikove dediče, izpodbijani sklep pa o tem vprašanju nima razlogov, zato je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotovilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

O pritožbi B. B. 11. Dedinja B. B. se neutemeljeno sklicuje na pravnomočno odločitev Okrožnega sodišča v Kranju z opr. št. I P 183/2013, saj se v zapuščinskem postopku ugotavlja obseg zapuščine v času uvedbe dedovanja(2). Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni nikoli postal del zapuščine(3). Naknadna odsvojitev nepremičnin v okoliščinah konkretnega primera torej ne predstavlja pravno relevantnega dejstva.

12. Po ZPVAS so upravičenci do vrnitve odvzetega premoženja tiste osebe, ki so dedovale ostalo zapustnikovo premoženje po splošnih predpisih o dedovanju. Na prvem mestu torej dedujejo oporočni dediči, zakonito dedovanje nastopi le v primeru odsotnosti veljavne oporoke(4). Ker je zapustnik napravil veljavno oporoko, je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje za dedovanje na podlagi zakona.

13. Zaradi utemeljenosti pritožbenega očitka dedinje A. A. o materialnopravno zmotni ugotovitvi sodišča prve stopnje iz prve točke izpodbijanega sklepa in kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (366. člen v zvezi s 354. členom ZPP). Ker je sodišče ugodilo pritožbi dedinje A. A., je posledično ugodilo tudi pritožbi B. B. 14. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej v skladu s prvim in drugim odstavkom 207. člena ZD obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na pozneje najdeno premoženje, povabiti vse prizadete osebe, da podajo potrebne izjave in o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče(5). Ugotoviti bo moralo predmet zapuščine v trenutku uvedbe dedovanja(6), kdo so bili dediči in kakšen je bil njihov pravni položaj z vidika 8. člena ZPVAS. Ker mora sklep o dedovanju vsebovati podatke iz 214. člena ZD, bo moralo navesti naknadno vrnjene nepremičnine s podatki iz zemljiških knjig ter višino denarnih sredstev, ki naj bi jih zapustnik prejel kot odškodnino zaradi nezmožnosti vrnitve nekaterih nepremičnin v naravi. Ker je zapustnik napravil oporoko, jo bo moralo v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZD razlagati po njegovem pravem namenu tudi glede pozneje najdenega premoženja, ob tem pa bo moralo upoštevati, da v skladu z 8. členom ZPVAS premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa so upravičeni do nujnega deleža v gotovini.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD.

Op. št. (1): Izplačilo odškodnine predstavlja spremenjeno obliko vrnjenega premoženja. Prim. sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 8. 4. 2014, opr. št. I Cp 110/2014, 7. odst., in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 3. 2015, opr. št. II Cp 10/2015, 7. odst. Op. št. (2): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 28. 5. 2014, opr. št. I Cp 3455/2013, 6. in 7. odst. Op. št. (3): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22. 8. 2012, opr. št. II Cp 2160/2012, 8. odst. Op. št. (4): Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 12. 1996, opr. št. U-I-324/94-9, 7. odst. Op. št. (5): Prim. sklep Višjega sodišč v Ljubljani z dne 25.2.2015, opr. št. I Cp 3267/2014. Op. št. (6): Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem v zadevi I Cp 3455/2013, da je dedovanje pozneje najdenega nepremičnega premoženja uvedeno z dnem pravnomočnosti upravnih odločb o njegovi vrnitvi zapustniku.