Jedro

Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je z uvodoma navedenim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke začela zoper tožečo stranko davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti, ki na dan 24. 8. 2017 znaša 4.864,89 EUR, od česar znaša glavnica 3.613,20 EUR, zamudne obresti 1.241,78 EUR, z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dne 25. 8. 2017 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti (1. točka izreka). Delodajalcu oziroma izplačevalcu dohodka tožeče stranke je naložila, da izvrši sklep o davčni izvršbi z rubežem njegovih denarnih prejemkov (2. točka izreka) in navedla omejitve glede rubeža (3. točka izreka). Po tem, ko je navedla številko podračuna MF FURS, na katerega je izplačevalec dolžan prenesti zarubljene denarne prejemke, je navedla 85 izvršilnih naslovov z datumi izvršljivosti in zneski glavnice ter obresti od vsakega posameznega izvršilnega naslova (4. točka izreka). Odločila je, da se delodajalcu oziroma izplačevalcu prepoveduje tožeči stranki izplačati zarubljeni del denarnih prejemkov (5. točka izreka), da vse stroške davčne izvršbe plača tožeča stranka (6. točka izreka), da njegova pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (7. točka izreka) in da ugovor delodajalca oziroma izplačevalca zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve (8. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je FURS navedla, da iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da dolžnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa, zato je bila zoper njega v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeta davčna izvršba. V nadaljevanju je navedla pravno podlago za vsako posamezno točko izreka izpodbijanega sklepa.

3. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo, št. 499-29-855/2017-2 z dne 16. 3. 2018, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi odločbe je drugostopenjski organ navedel, da iz tabele v 4. točki izreka sklepa izhaja, da se tožečo stranko, poleg stroškov izpodbijanega sklepa, terja tudi obveznosti iz naslovov prispevkov za socialno varnost za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike (v nadaljevanju OPSVZ) za obdobje od aprila 2013 do marca 2014, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Iz podatkov Agencije RS za javno pravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) v zvezi s predmetno zadevo izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru dne 1. 4. 2014 pričelo postopek osebnega stečaja nad tožečo stranko in objavilo oklic o začetku postopka osebnega stečaja (St ...). Dne 8. 5. 2017 je stečajno sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je sklenilo, da se tožeči stranki kot stečajnemu dolžniku odpustijo obveznosti (1. točka), da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do njega, ki so nastale do 1. 4. 2014, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (2. točka), sklenilo pa še, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz 2. točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (3. točka). V nadaljevanju drugostopenjski organ povzame obrazložitev sklepa stečajnega sodišča, iz katere izhaja, da odpust obveznosti po prvem odstavku 408. člena ZFPPIPP učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to ali jih je upnik prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku istega člena drugače določeno. Odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP pa ne učinkuje na prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je iz tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa razvidno, za katere obveznosti se terja tožečo stranko, naveden je izvršilni naslov za posamezno obveznost, datum izvršljivosti in tudi znesek davka in zamudnih obresti. Drugostopenjski organ je ugotovil, da ima izpodbijani sklep o davčni izvršbi vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. V zvezi z ugovorom tožeče stranke glede odpusta obveznosti je navedel, da, upoštevajoč vsebino sklepa o odpustu obveznosti in določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje tudi sodišče v sklepu o odpustu obveznosti, ugotavlja, da so bile tožeči stranki v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, ki so nastale do dne 1. 4. 2014, razen tistih, ki so izvzete iz odpusta obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP, veljaven pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, je določal, da so v postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve o plačilu prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to, da se je postopek osebnega stečaja nad tožečo stranko uvedel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, je v obravnavani zadevi treba upoštevati drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP z vsebino, ki je veljala pred navedeno spremembo, kar pomeni, da odpust obveznosti v konkretnem primeru med drugim ne učinkuje na prednostne terjatve za poplačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je pred začetkom osebnega stečaja poslovala kot samostojni podjetnik. Iz tega naslova je ostalo za nekaj mesecev neplačanih prispevkov, zaradi katerih je tožena stranka po pravnomočno končanem postopku odpusta obveznosti pričela davčno izvršbo zoper njega kot dolžnika. Zoper prvostopenjski sklep je vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ s svojo odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Zaradi tega sproža zoper prvostopenjski sklep upravni spor, saj odločitev ni zakonita.

5. Dne 1. 4. 2014 se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru pričel postopek odpusta obveznosti, v okviru katerega ji je bil dne 8. 5. 2017 izdan sklep, s katerim so ji bile odpuščene obveznosti, ki so nastale do 1. 4. 2014, razen terjatev, ki so navedene v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Sklep o določitvi preizkusnega obdobja je bil izdan dne 14. 7. 2014. Pritožbeni organ zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep utemeljuje z navedbo, da je pri presoji, katero materialno določbo ZFPPIPP je treba uporabiti, pomemben trenutek izdaje sklepa. ZFPPIPP, veljaven pred sprejetjem novele, je v drugem odstavku 408. člena določal, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena istega zakona ter za nekatere druge terjatve, ki v predmetni zadevi niso relevantne, torej je odpust dolga učinkoval tudi za prispevke za socialno varnost, kar je potrdilo tudi naslovno sodišče v zadevi št. I U 360/2017-11. Postopek odpusta obveznosti zoper njo se je začel leta 2014, to je pred spremembo ZFPPIPP, v noveli zakona pa je točno določeno, kdaj se uporablja stara in kdaj spremenjena ureditev. Postopek odpusta obveznosti se je zanjo začel leta 2014 in s sklepom je bilo določeno, koliko časa bo trajal, zato se morajo pri odločanju, katere obveznosti so se ji odpustile, uporabljati določbe, ki so veljavne v trenutku izdaje sklepa o določitvi preizkusnega obdobja. Na podlagi v času vložitve predloga za osebni stečaj veljavnih določb ZFPPIPP se je odločila za postopek osebnega stečaja in kolikor bi držala trditev pritožbenega organa, bi to za vse osebe, ki so bile v teh postopkih, pomenilo veliko pravno nevarnost, saj ne vedo, kakšna pravila postopka bodo veljala na dan, ko jim bo izdan sklep o odpustu obveznosti. Kaj takega bi bilo v pravni državi nedopustno. Pritožbeni organ zmotno ugotavlja, da so v danem primeru prednostne terjatve tiste obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka osebnega stečaja. Zmotno tudi navaja, da odpust obveznosti na omenjene terjatve ne učinkuje. Razlogi drugostopenjske odločbe so tako napačni in v neskladju z ZFPPIPP ter njegovim namenom, davčna izvršba zaradi prispevkov, ki bi morali biti odpuščeni tekom postopka odpusta obveznosti, je nezakonita in nedopustna in je zato podana bistvena kršitev materialnega prava, kar narekuje odpravo izpodbijanega sklepa. Pri tem citira obrazložitev sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1512/2015. 6. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga, da se ugotovi, da so navedene obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost odpuščene v okviru odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja pod opr. št. St .... Zahteva tudi povrnitev njenih stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in dodaja, da je bilo stališče, kot ga je zavzela tožena stranka, potrjeno s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 993/2017-9, in dodaja, da se sodba, št. I U 1512/2015, nanaša na primer, kjer je do odpusta obveznosti prišlo že pred uveljavitvijo novele.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi gre za izterjavo plačila prispevkov za socialno varnost za zasebnike na podlagi OPSVZ za obdobje od aprila 2013 do konca marca 2014 in stroškov izvršilnega postopka. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov upravnih spisov in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ in se opredelil tudi do pritožbenih navedb tožeče stranke. Tožena stranka je dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, med tožečo in toženo stranko pa dejansko stanje, na katerem temelji, tudi ni sporno. Odločitev je oprta na relevantne materialne predpise in je ustrezno utemeljena in zato sodišče zavrača očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi drugostopenjskega organa v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

10. V zadevi ni sporno, da je Okrožno sodišče v Kopru dne 1. 4. 2014 začelo postopek osebnega stečaja nad tožečo stranko in objavilo oklic o začetku postopka osebnega stečaja, št. St ..., dne 8. 5. 2017 pa izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je sklenilo, da se odpusti obveznosti tožeče stranke kot stečajnega dolžnika (1. točka), da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do njega, ki so nastale do 1. 4. 2014, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (2. točka). Nadalje je sklenilo, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha pravica upnikov sodno uveljavljati plačilo terjatev iz 2. točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (3. točka). Kot je navedeno že v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, je stečajno sodišče v obrazložitvi navedenega sklepa glede relevantnih terjatev, ki se izterjujejo v izpodbijanem sklepu, navedlo, da odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, veljaven do 11. 4. 2016, je določal, da odpust obveznosti ne učinkuje na prednostno terjatev iz prvega odstavka 390. člena, ki določa v delu, ki je relevanten za odločanje v stvari, da se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve smatrajo terjatve prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena tega zakona določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, torej naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje. O tem se je že izrekla sodna praksa (sodbe št. I U 167/2016, I U 438/2016 ter druge). Da je treba šteti med prednostne terjatve neplačane prispevke za socialno varnost za zasebnike, ki so nastali leto dni pred začetkom postopka osebnega stečaja, izhaja tudi iz obrazložitve sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Kopru. Sodna praksa, na katero se v tožbi sklicuje tožeča stranka, se nanaša na postopek osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, veljavne od 26. 4. 2016, s katero je bila v zakon vnesena sprememba, po kateri so v insolvenčnih postopkih prednostne terjatve nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka insolventnosti, ne da bi bilo to obdobje časovno omejeno. Glede na že navedene relevantne določbe ZFPPIPP, po mnenju sodišča v obravnavani zadevi ne gre za retroaktivno uporabo novele ZFPPIPP-G, kakor zmotno meni tožeča stranka. Neenotna sodna praksa se je sicer nanašala na postopke osebnih stečajev, v katerih je bil izdan sklep o odpustu obveznosti pred uveljavitvijo navedene novele, na kar kaže tudi obrazložitev sklepa o odpustu terjatev, ki je bil izdan po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G. 11. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), pravna stališča, na katera se sklicuje tožeča stranka, pa ne pomenijo dejstev, ki se dokazujejo v sodnem postopku.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče sodbo zavrne.