Jedro

Obstoj poštnega predala ne izključuje pravilnosti vročanja na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v sodni register.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v zvezi tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zoper sklep se je pritožil dolžnik, ki je zatrjeval, da mu niti predlog za začetek stečajnega postopka niti sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, čeprav ima pri pošti odprt poštni predal. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o vročanju. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v nov postopek.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagatelju stečajnega postopka in dolžniku (po upravitelju). Slednji je (po upravitelju) izrazil mnenje, da je odločitev sodišča druge stopnje zakonita in utemeljena.

Presoja dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavlja, da je mogoče pričakovati, da bo pravna presoja Vrhovnega sodišča prispevala k oblikovanju enotne sodne prakse glede vročanja subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP. Izpodbijana odločitev naj bi odstopala od sklepa VS RS II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010. 6. Zahteva za varstvo zakonitosti pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjuje glede vprašanja, ali je vročanje pravni osebi na naslov, ki je vpisan v register, pravilno tudi v primeru, ko ima pravna oseba odprt poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. Vrhovno sodišče je zato zahtevo za varstvo zakonitosti glede tega vprašanja vsebinsko obravnavalo.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti so pomembna naslednja pravno relevantna dejstva in procesno dejansko stanje: - Dolžnik je družba z omejeno odgovornostjo.

- Sodišče prve stopnje je predlog za začetek stečajnega postopka in sklep o začetku stečajnega postopka po pošti vročalo dolžniku na naslov, ki je vpisan v sodni register.

- Vročevalec na naslovu, ki je vpisan v sodni register, dolžniku pisanj ni mogel vročiti, ker na tem naslovu ni našel ustrezne osebe, ki bi ji lahko izročil pisanje. Vročevalec je zato dne 5. 8. 2014 (v zvezi z vročanjem predloga za začetek stečajnega postopka) in 19. 9. 2014 (v zvezi z vročanjem sklepa o začetku stečajnega postopka) na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dolžnik dvigniti. Dolžnik v roku 15 dni, odkar mu je bilo puščeno posamično obvestilo, pisanj na pošti ni dvignil. - Dolžnik ima s pošto v Celju sklenjen dogovor o souporabi poštnega predala z dne 16. 5. 2012. Presoja utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

8. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

9. V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Vročitev pomembnejših pisanj se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP). Če vročitev po 133. členu ZPP ni možna, se tudi pri pravnih osebah(1) za vročanje pomembnejših pisanj uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP o t.i. osebni vročitvi, ki predvidevajo puščanje obvestila o prispelem sodnem pisanju, 15-dnevni rok za dvig pisanja in nastop t.i. fikcije vročitve po poteku tega roka, če naslovnik pisanja ne dvigne.

10. Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da sta bila predlog za začetek stečajnega postopka in sklep o začetku stečajnega postopka dolžniku vročena s fikcijo v skladu s citiranimi določbami ZPP.

11. Prav tako je glede okoliščine, da ima dolžnik s pošto sklenjen dogovor o souporabi poštnega predala, sodišče druge stopnje pravilno obrazložilo, da ta za presojo pravilnosti vročitve sodnih pisanj na naslovu, vpisanem v sodni register, ni relevantna. Pri tem se je sklicevalo na določbo drugega odstavka 42. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2), v skladu s katero mora izvajalec poštnih storitev v primeru, če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v ZPSto-2, tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon. Tak poseben zakon pa je glede vročanja sodnih pisanj v predhodnem postopku zaradi insolventnosti ZPP.

12. Vrhovno sodišče se je v sklepu II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010 ukvarjalo s primerom, kdaj je nastopila fikcija vročitve pisanja, ki je bilo vloženo v poštni predal strankinega odvetnika. Dilema je bila, ali se za vročanje pomembnejših pisanj odvetniku (in pravnim osebam) uporabljajo določbe o t.i. neosebni ali določbe o t.i. osebni vročitvi. Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, „da ZPP ne ureja vročanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. To pa ne pomeni, da vročanje v poštni predal sploh ni dovoljeno, oziroma da je takšna vročitev pravilna le, če odvetnik (oziroma njegov zaposleni) pisanje prevzame. Šteti je treba, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj - ne glede na to ali gre za pisanja, ki se vročajo osebno ali ne - ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa [...] pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po [...] določbah [...] 142. člena ZPP“ (10. točka obrazložitve).

13. Iz sklepa VS RS II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010 izhaja, da fikcija vročitve nastopi tudi v primeru vročanja pisanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev, ter da se pri vročanju pomembnejših pisanj v odvetnikov poštni predal uporabljajo določbe o t.i. osebni vročitvi. Nasprotno pa iz citiranega sklepa Vrhovnega sodišča ne izhaja, da v primeru, ko ima odvetnik pri pošti odprt poštni predal, vročitev ne more biti več pravilno opravljena na naslovu odvetniške pisarne. Obstoj poštnega predala torej ne izključuje pravilnosti vročanja na naslovu odvetniške pisarne oziroma na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register.

14. Drugačno stališče zahteve za varstvo zakonitosti ni pravilno. Očitek, da naj bi bil v obravnavanem primeru z vročitvijo pravni osebi na naslovu, ki je vpisan v register, podan odstop od sklepa VS RS II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010, ni utemeljen.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

15. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 391. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sklep VS RS II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010, 9. točka obrazložitve; sklep VS RS II Ips 782/2008 z dne 26. 5. 2011, 8. točka obrazložitve.