Jedro

Jedro

Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 794/2024 z dne 4. 9. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 794/2024 z dne 4. 9. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji na Okrajnem sodišču v Novem mestu, ki se vodi pod opr. št. I K 67013/2023.

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji na Okrajnem sodišču v Novem mestu, ki se vodi pod opr. št. I K 67013/2023.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prošnja za dodelitev BPP preuranjena. Iz vpisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu izhaja, da v postopku I K 67013/2023 še ni razpisana obravnava oz. niso predlagana zaslišanja. V postopku je prišlo zgolj do vročitve obtožnega predloga tožniku, na katerega se le-ta ni dolžan odzvati. Sodišču lahko sporoči, da priznava krivdo za kaznivo dejanje, kar lahko stori s pisno vlogo sam in za to ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka. V vmesnem času celo obstoji verjetnost, da bo Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu obtožni predlog umaknilo. Toženka je tožnikovega odvetnika pozvala na razjasnitev okoliščin, ki so povezane z izpolnjevanjem objektivnega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ta pa v odgovoru na poziv opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice ter 29. člen Ustave RS. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, se organ v presojo materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP ni spuščal.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prošnja za dodelitev BPP preuranjena. Iz vpisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu izhaja, da v postopku I K 67013/2023 še ni razpisana obravnava oz. niso predlagana zaslišanja. V postopku je prišlo zgolj do vročitve obtožnega predloga tožniku, na katerega se le-ta ni dolžan odzvati. Sodišču lahko sporoči, da priznava krivdo za kaznivo dejanje, kar lahko stori s pisno vlogo sam in za to ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka. V vmesnem času celo obstoji verjetnost, da bo Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu obtožni predlog umaknilo. Toženka je tožnikovega odvetnika pozvala na razjasnitev okoliščin, ki so povezane z izpolnjevanjem objektivnega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ta pa v odgovoru na poziv opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice ter 29. člen Ustave RS. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, se organ v presojo materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP ni spuščal.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožniku se v kazenskem postopku očita kaznivo dejanje tatvine, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta. Ker tožniku grozi odvzem prostosti, je zanj bistvenega pomena, da se brani z ustreznim pravnim strokovnjakom. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da je pravica do obrambe ena temeljnih ustavnih pravic in strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je tudi bistven element pravice do poštenega sojenja. V kazenskih zadevah je treba kot temeljne in ključne okoliščine uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 je bila sprejeta za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in iz nje izhajajoče pravice do obrambe v zvezi z BPP. Tudi iz Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Navedeno zato izključuje možnost organa, ki odloča o odobritvi BPP, da samo ugotovi, ali obstaja možnost učinkovite obrambe in njen način s svojim ravnanjem tudi določi. Tožnik ima torej pravico do zagovornika vse od vročitve obtožnega predloga dalje, ne glede na nadaljnja ravnanja sodišča. Toženka je tako ugotavljala, kaj bi bilo za tožnika najbolje ter da mu ni potrebno izkoristiti vseh procesnih pravic, ki jih ima v tej fazi postopka, spregledala pa je, da je smisel pravice do zagovornika v tej fazi postopka strokovna seznanitev z obtožnim predlogom in spisovnim gradivom, posvet z obdolžencem glede vsebine obtožbe in načina obrambe. Upoštevaje navedeno tožnik meni, da sta izpolnjena tako finančni kot vsebinski kriterij, zato bi morala toženka prošnji za dodelitev BPP ugoditi. Sodišče naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožniku se v kazenskem postopku očita kaznivo dejanje tatvine, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta. Ker tožniku grozi odvzem prostosti, je zanj bistvenega pomena, da se brani z ustreznim pravnim strokovnjakom. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da je pravica do obrambe ena temeljnih ustavnih pravic in strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je tudi bistven element pravice do poštenega sojenja. V kazenskih zadevah je treba kot temeljne in ključne okoliščine uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 je bila sprejeta za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in iz nje izhajajoče pravice do obrambe v zvezi z BPP. Tudi iz Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Navedeno zato izključuje možnost organa, ki odloča o odobritvi BPP, da samo ugotovi, ali obstaja možnost učinkovite obrambe in njen način s svojim ravnanjem tudi določi. Tožnik ima torej pravico do zagovornika vse od vročitve obtožnega predloga dalje, ne glede na nadaljnja ravnanja sodišča. Toženka je tako ugotavljala, kaj bi bilo za tožnika najbolje ter da mu ni potrebno izkoristiti vseh procesnih pravic, ki jih ima v tej fazi postopka, spregledala pa je, da je smisel pravice do zagovornika v tej fazi postopka strokovna seznanitev z obtožnim predlogom in spisovnim gradivom, posvet z obdolžencem glede vsebine obtožbe in načina obrambe. Upoštevaje navedeno tožnik meni, da sta izpolnjena tako finančni kot vsebinski kriterij, zato bi morala toženka prošnji za dodelitev BPP ugoditi. Sodišče naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Tožba je utemeljena.

5.Tožba je utemeljena.

6.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev toženke, da se tožniku ne dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, kar je utemeljila s sklicevanjem na 24. člen ZBPP.

6.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev toženke, da se tožniku ne dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, kar je utemeljila s sklicevanjem na 24. člen ZBPP.

7.Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7.Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

8.V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

9.Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v fazi vročitve obtožnega predloga v zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 67013/2023, kjer se tožniku očita kaznivo dejanje tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je zagrožena zaporna kazen do enega leta.

9.Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v fazi vročitve obtožnega predloga v zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 67013/2023, kjer se tožniku očita kaznivo dejanje tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je zagrožena zaporna kazen do enega leta.

10.Po določbi druge alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolžencem zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

10.Po določbi druge alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolžencem zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

11.Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika brez uporabe ZBPP.

11.Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika brez uporabe ZBPP.

12.Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako potrebno zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

12.Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP. Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako potrebno zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

13.Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

13.Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

14.Zato je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V novem postopku bo toženka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika.

14.Zato je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V novem postopku bo toženka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika.

15.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

15.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

16.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

16.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

Zveza:

Zveza: