Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka, ker ni izkoristila pravnih sredstev, ki jih je imela na voljo zoper oba v tožbi navedena sklepa v upravnem postopku, ne more zoper njih vložiti tožbe v upravnem sporu oziroma predlagati izdaje začasne odredbe, niti vložiti tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/06 in 26/07 – sklep US) s 1. točko izreka zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Davčne uprave RS z dne 31.8.2007. Z 2. točko izreka pa je na isti pravni podlagi zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve akta istega upravnega organa z dne 16.10.2007. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka izpodbija oziroma zahteva zadržanje izvršitve sklepov Davčnega urada ..., zoper katera oba akta sta bili dovoljeni pritožbi na Ministrstvo za finance. Iz priloženih listin in navedb tožeče stranke v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe pa ne izhaja, da sta bili ti pritožbi tudi vloženi. Zato je bilo treba glede na prvi odstavek 6. člena in prvi ter tretji odstavek 2. člena ZUS-1 v skladu s 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo zavreči, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Posledično je bilo treba zavreči tudi predlagano začasno odredbo. Tako pa bi bilo treba postopati tudi v primeru, če je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerim organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Namreč, tudi za vložitev take tožbe niso podani zakonski pogoji, glede na to, da je imela tožeča stranka možnost vložiti pritožbi zoper v tožbi in predlogu za izdajo začasne navedena sklepa Davčnega urada...

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega prava. Trdi, da je Davčni urad ... zmotno štel, da je upravna odločba dokončna in izvršljiva ter zrela za davčno izvršbo. Navaja, da je vložila v odprtem roku tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani s predlogom sodbe, da naj se sklep Ministrstva za promet RS v Ljubljani z dne 23. 03. 2007 razveljavi in da se vrne zadevo v ponovno postopanje. Po njenem mnenju vložena tožba preprečuje, da bi bila odločba navedenega ministrstva podlaga za uvedbo davčne izvršbe in za odločanje o odlogu davčne izvršbe. Ker je torej tožeča stranka v odprtem roku vložila pritožbo zoper sklep navedenega ministrstva, o tej stvari pa še ni odločeno, je izvršbo treba odložiti najmanj do izdaje pravnomočne sodbe, ki bo resnična podlaga za uvedbo davčne izvršbe in za odločanje o odlogu davčne izvršbe. Predlaga, da se pritožba s spisom odstopi pritožbenemu organu, ki naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa naj se razveljavi in vrne zadevo Davčnemu uradu ... v ponovno postopanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče meni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit iz razlogov, ki jih je že celovito navedlo sodišče prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na pravilne pravne podlage, in sicer je pravilno uporabilo prvi odstavek 6. člena ZUS-1, ki določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila, ali ga je vložila prepozno. Nadalje se je pravilno sklicevalo na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1, po katerem odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika oziroma da je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožeča stranka, ker ni izkoristila pravnih sredstev, ki jih je imela na voljo zoper oba v tožbi navedena sklepa v upravnem postopku, ne more zoper njih vložiti tožbe v upravnem sporu oziroma predlagati izdaje začasne odredbe, niti vložiti tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1. To bi lahko storila šele, ko bi izpodbijana sklepa na podlagi vloženih pritožb postala dokončna z odločbo Ministrstva za finance RS. Na takšno presojo pritožbenega sodišča ne morejo vplivati niti sklicevanje tožeče stranke v tožbi in pritožbi, da je vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za promet RS, saj je bila ta odločba izdana v postopku pritožbe zoper sklep Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, in ne v postopku v zvezi s sklepoma, ki sta predmet tega postopka in ju je izdal Davčni urad ...

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Pritožba je prepozna.

Po šestem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe vložijo pritožbo v treh dneh. Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, če pa je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi drugim odstavkom 22. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep je tožena stranka, kot je razvidno iz vročilnice v spisu, prejela 10. 12. 2007. Pritožbeni rok je pričel teči (drugi odstavek 111. člena ZPP) prvi naslednji dan po njegovi vročitvi tožnici, torej 11.12.2007, in je potekel v četrtek, 13. 12. 2007. Tožena stranka je vložila pritožbo, kot je to razvidno iz poštnega žiga na kuverti, s priporočeno poštno pošiljko 19.12.2007, torej po izteku pritožbenega roka, čeprav je bil v izpodbijanem sklepu pravilen pravni pouk o pravici in roku za pritožbo. Ker je bila tako pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. in 2. odstavek 343. člena ZPP), na podlagi 352. člena ZPP zavrglo kot prepozno.