Jedro

Ker tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in niti z navedbami v tožbi ne izpodbija dejstva, da je postal sklep In 97/20 pravnomočen pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka, vodenega pod Dn št. 3317/2010, in niti dejstva, da sklep In 97/20 učinkuje v korist upnice, v katere korist se vpis zahteva, je tožnikov pričakovanje, da bi s pritožbo zoper sklep Dn št. 3317/2010 lahko uspel, očitno v nasprotju z določbami ZZK-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu te sodbe je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tožnikovo prošnjo z dne 22.10.2010 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pravnega sredstva v zadevi Dn 3317/2010 Okrajnega sodišča v Kopru. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožniku dne 14.10.2010 vročen sklep Dn 3317/2010 z dne 22.9.2010, zoper katerega ima stranka pravico, da v roku 15 dni vloži pritožbo. Na podlagi ugotovitve, da je sodišče s sklepom Dn 3317/2010 odločilo o vpisu na nepremičnine pri deležu tožnika na parc. št. 248.S k.o. A., na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča In 97/20 (sklep je postal pravnomočen 11.5.2010) in dejstva, da formalnih pomanjkljivosti in nepravilnosti v navedenem sklepu ni, organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik nima možnosti za uspeh pritožbe. Zato po presoji tožene stranke ni izpolnjen pogoj določen v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. preč. bes. in 23/08 – ZBPP). Iz navedenih razlogov tožnikova prošnja, brez ugotavljanja finančnih in premoženjskih pogojev ni utemeljena. V nadaljevanju tožniku z uporabo določb Stvarnopravnega zakonika, Zakona o lastninskopravnih razmerjih, Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o izvršilnem postopku in Zakona o zemljiški knjigi, pojasnjuje razloge zaradi katerih je, kljub darilni pogodbi iz leta 1993, kupec v izvršilnem postopku pridobil pravico do izročitve tožnikovega deleža na nepremičnini.

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija navedeno odločbo zatrjuje, da zadeva Dn 3317/2010 zanj predstavlja novo zadevo, katere predmet pa je tako kot že v prejšnjih pravdah in izvršbah hiša, ki jo je odkupil, adaptiral in v kateri tudi živi. Z navajanjem okoliščin, ki po njegovem mnenju kažejo na namerno zavlačevanje in na nered v zemljiški knjigi, utemeljuje tudi nepravilnost izpodbijane odločbe. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in mu zaradi slabega finančnega položaja odobri brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila spis opr. št. Bpp 749/2010, odgovora na tožbi ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj izhaja iz podatkov v spisu in ima oporo v citiranih materialnih predpisih. Ker je tožena stranka v obrazložitvi odločbe navedla tudi pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. preč. bes. in 62/10 – ZBPP) v 1. alinei 1. odstavka 24. člena določa med drugim kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči tudi verjeten izgled za uspeh, da je razumno vlagati v postopku pravna sredstva. V 3. odstavku istega člena pa je določeno, kdaj se šteje, da je zadeva nerazumna. Po navedeni določbi je zadeva očitno nerazumna tudi, če je pričakovanje prosilca ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik z navedbami v tožbi ne izpodbija dejstva, da je sklep Okrajnega sodišča opr. št. In 97/20 z dne 6.11.2009 postal pravnomočen dne 11.5.2010. Na podlagi navedenega sklepa je bil namreč po uradni dolžnosti dne 22.9.2010 izdan sklep Dn št. 3317/2010. V obravnavani zadevi je sklep opr. št. In 97/20 z dne 6.11.2009, listina, ki je podlaga, s katero se dokazuje pravni temelj pridobitve oz. prenehanja pravice, ki je predmet vpisa. Po določbi 1. odstavka 29. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1) odloča o dovolitvi vknjižbe zemljiškoknjižno sodišče na podlagi takšne listine in drugih pogojev določenih z zakonom.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Zato je zemljiškoknjižno sodišče glede pravnomočnosti odločb, opremljenih s klavzulo pravnomočnosti, dolžno presojati le, ali je postala odločba (v konkretnem primeru sklep o izvršbi In 97/20) pravnomočna pred dnem ali na dan, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ko je torej zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi (2. točka 3. odstavka 149. člena ZZK-1). Po 2. točki 1. odstavka 149. člena ZZK-1 pa je zahtevek za vpis utemeljen, če odločba (v konkretnem primeru je to sklep In 97/20) učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.

Iz navedenih določb ZZK-1 izhaja, da zemljiškoknjižno sodišče, na podlagi sklepa In 97/20 vpisa ne bi smelo dovoliti le, če navedeni izvršilni sklep, ko je bil zemljiškoknjižni postopek začet, še ne bi postal pravnomočen ali če sklep In 97/20 ni bi učinkoval v korist osebe, v katere korist se vpis zahteva.

Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku tudi pritožbeno sodišče lahko presoja pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi vknjižbe le glede že navedenih pogojev določenih v 149. členu ZZK-1. Ker tožnik v prošnji za dodelitev obravnavane brezplačne pravne pomoči in niti z navedbami v tožbi ne izpodbija dejstva, da je postal sklep In 97/20 pravnomočen pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka, vodenega pod Dn št. 3317/2010 in niti dejstva, da sklep In 97/20 učinkuje v korist upnice, v katere korist se vpis zahteva, je tožnikovo pričakovanje, da bi s pritožbo zoper sklep Dn št. 3317/2010 lahko uspel očitno v nasprotju z določbami ZZK-1. Zato je tudi po presoji sodišča, zadeva na katero se nanaša tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč, nerazumna.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.