Jedro

Toženka je bila res pred daljšim časom sodnica na sodišču, ki je pristojno za sojenje v zadevi, vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v tožbi, vloženi na Okrožno sodišče v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče, predlagala, naj vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v zadevi. Meni, da tako odločitev utemeljuje dejstvo, da je toženka v preteklosti opravljala na tem sodišču funkcijo okrožne sodnice, sedaj pa je odvetnica s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Delegacijo pristojnosti tako po mnenju tožeče stranke narekujejo razlogi zagotavljanja nepristranskosti sojenja. Pri tem se sklicuje na sklep vrhovnega sodišča I R 42/2008. 2. V odgovoru na tožbo je toženka pojasnila, da je odvetnica že od 2. 4. 2002 in tako ne opravlja sodniške funkcije že več kot osem let. Sodnik, kateremu je bila zadeva dodeljena, ni bil nikoli njen sodelavec, glede na dejstvo, da se je v tem obdobju na sodišču zamenjalo precej sodnikov, pa tudi ne vidi razloga za obravnavanje zadeve pred drugim sodiščem.

3. V pripravljalni vlogi je tožnik vztrajal pri svojem predlogu.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toženka je bila res pred daljšim časom sodnica na sodišču, ki je pristojno za sojenje v zadevi, vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem. Sodniki morajo vedno ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi), sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Nepristranskost sodnika se torej domneva in zato dvom v korektnost sojenja, ker je bila toženka nekdaj (kar pred osmimi leti) sodnica, ne more biti utemeljen, sklicevanje na odločbo vrhovnega sodišča v zadevi I R 42/2008 pa prav tako ne, saj je bilo v njej odločeno o delegaciji pristojnosti, ko je kot stranka nastopal (aktivni) sodnik pristojnega sodišča. 6. Ker tako po presoji vrhovnega sodišča objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi sodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je predlog tožeče stranke zavrnilo.