Jedro

Zakon ne določa oblike parcel kot enega izmed kriterijev pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo Komisije za izvedbe komasacijskega postopka z dne 9.3.1993 je bilo odločeno, da se komasacijski udeleženki J.B. (pravni prednici tožnice) dodelita parceli št. 1681 njiva in parc št. 1802 travnik, obe ista k.o. v skupni izmeri 1 ha 64 a in 47 m2 in vrednosti 1.109.222 c.e. za v komasacijski sklad vložena zemljišča parc. št. 722 travnik, 722 njiva, 978 travnik, 1036 travnik, 1043 njiva, 1043 vinograd in 1043 travnik, v skupni izmeri 1 ha 74 a in 37 m2 v vrednosti 1.180.973 c.e., ki se zaradi jarkov in poti zmanjša za 7,70 %. Razliko med vrednostjo vloženega in dodeljenega zemljišča 19.184 c.e. v znesku 46.387,00 SIT je komasacijska udeleženka dolžna plačati v komasacijski sklad.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila tožničini pritožbi in odločbo prve stopnje spremenila tako, da se J.B. za v komasacijski sklad vložena zemljišča dodelita parc.št. 1681 njiva v izmeri 7080 ha in vrednosti 495.530 c.e. in parc.št. 1802 travnik v izmeri 9367 ha in vrednosti 597.325 c.e.. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je glede na pritožbene ugovore bil opravljen ogled z izvedencema agronomske geodetske stroke. Na podlagi mnenja izvedencev tožena stranka ugotavlja, da je dodeljena parc.št. 1802 v severozahodnem delu nepravilne oblike in slabše kakovosti, kot je bila prvotno ocenjena, zato se iz B vrednostnega razreda ("v špici") uvrsti v D vrednostni razred 796 m2, iz C vrednostnega razreda v E vrednostni razred 400 m2 (tik ob jarku) in iz C vrednostnega razreda v D vrednostni razred 1050 m2 (v jugozahodnem delu), zaradi česar se vrednost te parcele zniža na 597.325 c.e.. Tako se skoraj izenači skupna vrednost v sklad vloženih zemljišč in dodeljenih zemljišč, minimalna razlika 2.817 c.e. v breme komasacijske udeleženke se kompenzira z neugodno obliko (špice) parcele, zato odpade obveznost doplačila razlike med dodeljenim zemljiščem in v komasacijski sklad vloženim zemljiščem.

V obsežni tožbi tožnica predvsem poudarja, da je dodeljena parc.št. 1802 nepravilne (trikotne) oblike, za katero tudi tožena stranka ugotavlja, da je slabše kvalitete. Tako je komasacijska udeleženka oškodovana zaradi slabše kvalitete dodeljenega zemljišča in nepravilne oblike parcele. Meja parcele poteka zakrivljeno in polno špic, tako da se ne da izkoriščati. Meni, da ima pravico do nekdanje oblike parcele, katere meja je potekala od severa proti jugu in ne po sedanjih krakih. Do tako spremenjene oblike dodeljene parcele je prišlo zato, ker je del vložene parcele tožničine pravne prednice bil dodeljen D.K. (sorodniku vodje komasacijske skupine), ki je vložil zemljišče na južnem delu v okolici. Slednji tudi nima posebnega interesa za obdelovanje dodeljenega zemljišča, saj tožnici prepušča košnjo na "odvzetem" severnem delu zemljišča. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za novo razdelitev zemljišč, o kateri je bilo odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86 p.b. 17/86), ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I 184/94 z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58/95). Toda med upravnim sporom je bil uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96), ki v prehodni določbi 1. odstavka 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Navedeno pravno stanje je sodišče moralo upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe.

V zadevi je sporna dodelitev parcele št. 1802 travnik. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica v pritožbi ugovarjala le doplačilu za dodeljeno večvredno zemljišče, na opravljenem ogledu tožene stranke pa tudi obliki dodeljene parcele in z njo povezani razdelitvi zemljišč. Oba ugovora je tožena stranka obravnavala, saj je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je izvedenec agronomske stroke ponovno proučil sestavo tal in na tej podlagi podal mnenje o vrednosti navedene parcele, izvedenec geodetske stroke pa o obliki parcele in možnostih dodelitve zemljišča v zahtevani nespremenjeni obliki vložene parcele. Obe izvedeniški mnenji je tožena stranka upoštevala in na tej podlagi spremenila izpodbijano odločbo tako, da je odpadla prvotna obveznost doplačila za večvredno dodeljeno zemljišče. Ugotovljene vrednosti dodeljene parcele št. 1802 tožnica v tožbi ne izpodbija s konkretnimi ugovori, zatrjuje le, da je oškodovana, ker je zemljišče slabše kvalitete. Toda glede na konkretne ugotovitve v izpodbijani odločbi, kako in na koliko so bili ocenjeni posamezni deli in celota sporne parcele, takšnega pavšalnega ugovora ni možno upoštevati. Prav tako ni mogoče upoštevati ugovora glede oblike. Tožbeni ugovori sodišču namreč ne vzbujajo dvoma v ugotovitev, da je opravljena razdelitev zemljišč v sporni tabli glede na dane razmere najbolj logična. Tak sklep o dejanskem stanju ima podlago v mnenju izvedenca geodeta, iz katerega je razvidno, da je oblika dodeljene parc. št. 1802 prilagojena novozgrajenim objektom, in je glede na obliko vloženih parcel tudi za obdelavo primernejša. Upoštevajoč tako ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka pravilno uporabila 89. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (p.b., Uradni list RS, št. 17/86), po katerem komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada dobi čimbolj zaokroženo zemljišče in približno enake skupne vrednosti, kot so bila vložena zemljišča. Identična tej določbi je tudi določba 1. odstavka 65. člena sedaj veljavnega ZKZ. Oblika novonastalih parcel torej ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč. Zato tega ugovora ni mogoče upoštevati. V tožbi tožnica sicer še dodatno zatrjuje, da nepravilna oblika dodeljene parcele onemogoča normalno izkoriščanje zemljišča. Toda ta ugovor predstavlja tožbeno novoto, novih dejstev in dokazov pa v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati, ker sodišče v upravnem sporu praviloma odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS).

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).