Jedro

Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožnico v njeni dejanski in neposredni posestni nepremičnine parc. št. 3172 k.o. z ravnanjem, opisanem v izreku sklepa ter mu naložilo, da je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje ter namestiti na isto mesto 11 vinogradniških stebrov z žico ter posaditi na vzhodni strani tožničine parcele 50 odstranjenih trt. Tožencu je nadalje prepovedalo izvrševati takšna ali podobna dejanja in mu naložilo, da povrne tožnici njene pravdne stroške v znesku 111.787,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Proti sklepu se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 353. člena ZPP ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je res izruval 19 trt in 9 količkov, vendar na svoji parceli. Trte in stebre je imel toženec že leto dni v posesti, okoli njih je kosil in jih rezal njegov vnuk in njegova žena. Spornega dne sta bila v vinogradu, toženec je predlagal njuno zaslišanje, vendar je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo. Nerazjasnjeno je ostalo vprašanje posesti, predvsem zato, ker je tožnica imela le posredno posest, njen najemnik, preko katerega je izvrševala dejansko oblast nad vinogradom, pa o zadnji mirni posesti izruvanih trt in stebrov sploh ni bil zaslišan. Toženec je prvi narok opravičeno zamudil zaradi zdravstvenih razlogov, na naslednjem naroku pa mu sodišče ni izročilo kopije zapisnika, tako da sploh ni imel možnosti, da se seznani in izjasni o izjavah tožeče stranke in njenih prič. Prav tako sodišče ni ugotavljalo datuma motenja. Že iz navedb tožnice, tožbenega zahtevka in iz navedb prič, ki so pričale v korist tožnice izhaja, da je toženec izruval precej manj trt, kot je to protispisno ugotovilo sodišče in v restitucijskem zahtevku enostavno naložilo tožencu, da nasadi 50 trt. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnica nemoteno uživala in posedovala vinograd na parc. št. 3172 k.o. vse do neupravičenega posega toženca, s katerim je dal odstraniti eno vrsto (stebre, žico in trte) njenega vinograda. Gotovo ne more biti vprašljivo, da je bila tožnica pred posegom toženca, ki ga ta priznava, posredna posestnica (2. odstavek 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) spornega dela zemljišča, saj to jasno izhaja iz izpovedi samega toženca. Njegove ugovore, da je odstranil trte, žico in stebre na svojem zemljišču, je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo s sklicevanjem na določbo 1. odstavka 78. člena ZTLR. Da bi bil sporen datum motitvenega dejanja in s tem v zvezi pravočasnost vložene tožbe, tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje, niti ne ponuja dokazov za drugačno ugotovitev, zato pritožbene navedbe o tem niso relevantne. Odločilni razlogi izpodbijanega sklepa niso v medsebojnem nasprotju, prav tako ne z izrekom sklepa in zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), ki se uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99). V postopku tudi ni bilo kršeno določilo 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj je prvostopno sodišče ravnalo povsem zakonito in je bila tožencu dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaslišan je bil na drugem naroku za glavno obravnavo, svojo pravico do pregleda in prepisa pravdnega spisa (1. odstavek 150. člena ZPP/77) pa pred tem očitno ni izkoristil. Glede obsega motitvenega dejanja in sicer v tistem delu, ko se ugotavlja število odstranjenih vinogradniških stebrov in vinskih trt in se tožencu nalaga v tem obsegu vzpostavitev v prejšnje stanje, pa pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost in popolnost dokazne presoje sodišča prve stopnje in je pritožba v tej smeri povsem utemeljena. Res je tožnica v tožbi zahtevala v restitucijskem zahtevku namestitev 11 vinogradniških stebrov ter posaditev 50 odstranjenih trt, medtem ko je v svoji izpovedi omenila 11 do 12 stebrov ter 40 do 50 trt. Ker so tudi priče različno izpovedovale, predvsem glede števila izruvanih trt (Z. L. 30 do 40 trt, J. F. 35 do 40 trt, D. K. 35 trt), toženec pa ves čas, tudi v pritožbi zatrjuje, da je izruval le 19 trt in 9 vinogradniških stebrov, ne zadostuje dokazna ocena prvostopnega sodišča, da je toženec "v izpovedbi neupravičeno celotno zadevo minimaliziral". Podan je torej v pritožbi uveljavljani razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je potrebno sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje glede na določbo 1. odstavka 370. člena ZPP/77. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s ponovnim zaslišanjem pravdnih strank ter že zaslišanih prič natančneje ugotoviti število podrtih stebrov in izruvanih trt. V kolikor so bile pri obravnavanem dogodku prisotne tudi priče, katerih zaslišanje predlaga toženec v svoji vlogi z dne 17.6.1999, bo v primeru razhajanj med izpovedbami potrebno zaslišati tudi te priče, saj prvostopno sodišče zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem toženčevih prič ni obrazložilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP/77.