Jedro

Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika ob določenem času terjati in da je dolžnik takrat že dolžan plačati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v toliko spremeni, da poslej v celoti glasi: „1. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki 614,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 88,22 EUR od dne 13. 1. 2018 dalje do plačila, od zneska 457,01 EUR za čas od 13. 1. 2018 dalje do plačila in od zneska 68,93 EUR za čas od 31. 1. 2018 dalje do plačila ter ji povrniti 29,04 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 6. 2018 dalje do plačila.

2. Tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 313,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2018 dalje do plačila ter za plačilo še nadaljnjih 44,96 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 6. 2018 dalje do plačila, se zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki 18,70 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka toženki naložilo plačilo zneska 928,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 402,08 EUR za čas od 13. 1. 2018 dalje do plačila, od zneska 457,01 EUR za čas od 13. 1. 2018 dalje do plačila in od zneska 68,93 EUR za čas od 31. 1. 2018 dalje do plačila. Naložilo ji je še, da tožniku povrne še izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 6. 2018 dalje do plačila. V presežku, za plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2018 dalje do plačila, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Pod III. točko izreka je odločilo, da toženka sama trpi svoje pravdne stroške.

2. Toženka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Izpodbija del sodbe, s katerim ji je bilo naloženo plačilo 402,08 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo njen ugovor zastaranja. Utemeljuje, da so tožnikove terjatve dospele v plačilo leta 2016, ker bi moral po Splošnih pogojih družbe Energija plus d.o.o. (v nadaljevanju Splošnih pogoji) račun izstaviti po vsakem obračunskem obdobju, torej vsak mesec, saj obračunsko obdobje znaša mesec dni. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je zastaranje začelo teči šele, ko je zapadel račun št. 10-1-3962178. Trdi, da je tožnikova terjatev v znesku 402,80 EUR zastarala že 31. 12. 2017 oziroma 1. 1. 2018. Predlaga razveljavitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Presoja utemeljenosti toženkine pritožbe temelji na naslednjih odločilnih dejstvih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje ter na katere je pritožbeno sodišče v tem sporu majhne vrednosti1 vezano: - da je tožnik toženki za potrebe gospodinjstva dobavljal zemeljski plin; - da je tožnik toženki za dobavljeni plin, vključno z omrežnino in prispevki, izstavil račun št. 10-1-3962178 v znesku 402,08 EUR, kateremu je priložil obračune za njeno odjemno mestu za marec 2016, april 2016, maj 2016, junij 2016, julij 2016, avgust 2016, september 2016, oktober 2016, november 2016 in december 2016. Vsak od posameznih obračunov se nanaša na porabo plina, omrežnino in prispevke za čas od prvega do zadnjega dne v mesecu; - da je gornji račun zapadel v plačilo 12. 1. 2018; - da toženka terjatve po tem računu ni poravnala; - da toženka ni poravnala niti terjatev za dobavljeni zemeljski plin, omrežnino in prispevke za čas od januarja 2017 do decembra 2017; - da je tožnik vložil tožbo za uveljavitev gornje terjatve v znesku 402,08 EUR na dne 12. 6. 2018. 6. Po prvem odstavku 335. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Po drugem odstavku 355. člena OZ zastaranje za terjatve za dobavljen plin za potrebe gospodinjstva začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Po 365. členu OZ pa se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe.

7. Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika ob določenem času terjati in da je dolžnik takrat že dolžan plačati. Tožnik tekom postopka ni prerekal toženkine navedbe, da bi moral porabo po 19. členu Splošnih pogojev obračunavati mesečno, kar nenazadnje izhaja tudi iz Splošnih pogojev2 (pod prilogo spisa B6).

8. Tožnikova terjatev za plin, ki je bil dobavljen v posameznem obračunskem obdobju, je tako upoštevaje Splošne pogoje dospela najkasneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu. Terjatev za mesec marec 2016 je dospela najkasneje 30. 4. 2016, za mesec april 2016 najkasneje 31. 5. 2016, za mesec maj 2016 najkasneje 30. 6. 2016, za mesec junij 2016 najkasneje 31. 7. 2016, za mesec julij 2016 najkasneje 31. 8. 2016, za mesec avgust 2016 najkasneje 30. 9.2016, za mesec september 2016 najkasneje 31. 10. 2016, za mesec oktober 2016 najkasneje 30. 11. 2016, za mesec november najkasneje 31. 12. 2016, za mesec december 2016 pa je dospela 12. 1. 2017 – po računu št. št. 10-1-3962178). Za terjatve, ki so dospele v letu 20163, je zastaralni rok začel teči 1. 1. 2017, zastaranje pa je nastopilo 1. 1. 2018. Zastaralni rok za terjatev, nastalo zaradi dobave plina v decembru 2016, je začel ob dejstvu, da tudi v letu 2017 ni bilo poravnanih več terjatev, teči 1. 1. 2018. Zastaranje za to terjatev bi tako v primeru, da ne bi bilo pretrgano, nastopilo 1. 1. 2019. 9. Glede na to, da je bila tožba vložena 12. 6. 2018, je toženkin ugovor zastaranja delno utemeljen. Terjatve za marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober in november 2016, skupno torej terjatve v znesku 313,86 EUR (= 52,05 EUR + 33,85 EUR + 22,02 EUR + 16,08 EUR + 14,26 EUR + 11,97 EUR + 22,47 EUR + 29,30 EUR + 55,26 EUR + 22% davek na dodano vrednost), so zastarale. Ugovor zastaranja za terjatev za mesec december 2016 v znesku 88,22 EUR (= 72,31 EUR + 22% davek na dodano vrednost) pa ni utemeljen, saj je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe.

10. Pritožbi je bilo potrebno tako v delu, ko se je izkazala za utemeljeno, ob pravilni uporabi materialnega prava ugoditi ter izpodbijano sodbo delno spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne v delu, s katerim se zahteva plačilo 313,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi13. 1. 2018 dalje do plačila (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu, s katerim se pritožba zavzema še za zavrnitev 88,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2018 dalje do plačila, pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (353. člen ZPP). Razlogi, iz katerih se v tem delu izpodbija prvostopna sodba, namreč niso bili podani, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Zaradi spremembe prvostopne sodbe je bilo potrebno poseči tudi v prvostopno odločitev o stroških (drugi odstavek 166. člena ZPP). Glede na to, da tožnikov uspeh v pravdi znaša 66% (uspel je s 614,16 EUR od zahtevanih 928,02 EUR), je na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP upravičen do povrnitve izvršilnih stroškov v znesku 29,04 EUR (= 66% od 44,00 EUR).

12. Toženka je tekom postopka zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi, in sicer v znesku 55,00 EUR, kolikor je plačala za sodno takso. Glede na to, da je v pravdi uspela s 34%, je upravičena do povrnitve potrebnega stroška 18,70 EUR (prvi odstavek 155. člena ter drugi odstavek 154. člena ZPP). V kolikor ji tožnik tega zneska stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku s sodbo danega roka za izpolnitev do plačila (četrti odstavek 458. člena ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006).

1 442. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in nasl. 2 Po Splošnih pogojih je imel tožnik pravico toženko vsak mesec terjati za plačilo plina, ki ji je bil dobavljen zadnjem mesečnem obračunskem obdobju. 3 Če v istem letu ni poravnanih več terjatev, začne za vse te terjatve teči zastaralni rok enako.