5. 3. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata delavcev radiofuzije Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopata Tina Šnajder Paunović in Mojca Novak, odvetnici v Ljubljani, na seji 5. marca 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 46/13) in petega odstavka 3. člena ter tretjega in osmega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 46/13 in 50/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj je vložil zahtevo za oceno ustavnosti petega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS). Nasprotoval je ureditvi, po kateri se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s predpisi in kolektivnimi pogodbami, uporabljajo določbe predpisov in kolektivnih pogodb, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS). Nasprotoval je tudi ureditvi, po kateri je moral delodajalec od delavcev zahtevati vračilo zneskov plač, ki so jim bile izplačane v višjem znesku, kot bi jim pripadale v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3.a člena ZSPJS). Zatrjeval je neskladje izpodbijanih določb z 2., 22., 23. in 50. členom Ustave. Navajal je, da se bo zaradi zmanjšanja plače pod znesek, določen v pogodbi o zaposlitvi, ter zaradi dolžnosti vračila preveč izplačane plače in fiksne kreditne obveznosti nekaterih uslužbencev na bankah socialno-ekonomski položaj javnih uslužbencev močno poslabšal. Ta naj bi se poslabšal tudi zaradi prisiljevanja slednjih v sodne postopke in s tem povezanim plačilom sodnih stroškov v teh postopkih.

2.Po vložitvi zahteve je bil 3.a člen ZSPJS spremenjen, in sicer z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 50/14 – v nadaljevanju ZSPJS-S). Ustavno sodišče je zato predlagatelja opozorilo, da neveljavne predpise Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) presoja le, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti. Predlagatelja je še pozvalo, naj v primeru vztrajanja pri zahtevi izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene.

3.Predlagatelj je sporočil, da vztraja pri zahtevi, hkrati pa predlaga, naj Ustavno sodišče oceni tudi ustavnost veljavnih tretjega in osmega odstavka 3.a člena ZSPJS. Navaja, da prizadetim posameznikom tudi na podlagi spremenjenega tretjega odstavka 3.a člena ZSPJS še vedno nastajajo trajajoče delovnopravne in socialnopravne posledice. Izpodbijana ureditev vračila preveč izplačanih plač naj bi bila nejasna in naj bi določala, da mora delodajalec od delavca zahtevati več kot dejansko znaša prikrajšanje na strani delodajalca oziroma neupravičena obogatitev na strani delavca, zaradi česar naj bi bila resno ogrožena pravica delavcev do socialne in pravne varnosti.

4.Ustavno sodišče je ocenilo, da zgolj z razširitvijo zahteve za oceno ustavnosti tudi na veljavni tretji odstavek 3.a člena ZSPJS predlagatelj ni izkazal okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da ima še t. i. pravovarstveno potrebo za presojo prej veljavnega tretjega odstavka 3.a člena ZSPJS (47. člen ZUstS). Pri tem je upoštevalo tudi, da se po prehodni določbi 6. člena ZSPJS-S postopki pri delodajalcih za vračilo preveč določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah tega zakona (torej po veljavnem 3.a členu ZSPJS). Zato je zahtevo v tem delu zavrglo.

5.Ustavno sodišče je moralo še presoditi, ali ima predlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti petega odstavka 3. člena in veljavnih (spremenjenih) tretjega in osmega odstavka 3.a člena ZSPJS. Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Kot pogoj je torej določena ogroženost pravic delavcev in ne le njihovo zmanjšanje ali poslabšanje, do katerega bi lahko prišlo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve. Reprezentativni sindikat kot upravičeni predlagatelj mora zato izkazati konkretno in neposredno ogroženost. Za izpolnjenost tega pogoja v obravnavnem primeru zato ne zadostuje zgolj domneva oziroma zatrjevanje predlagatelja, da bo zaradi obveznosti vračila preveč izplačanih plač resno ogrožena pravica delavcev do socialne in pravne varnosti.[1]

6.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi zahtevo za oceno ustavnosti petega odstavka 3. člena ter veljavnih tretjega in osmega odstavka 3.a člena ZSPJS.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013.