25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 124/2001 z dne 20. 2. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. Srg 950/2000 z dne 8. 12. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

V registrskem postopku je bil zavrnjen predlog pritožnika za vpis spremembe zastopnika določene družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da predlog ne vsebuje pogojev za vpis, saj ni bil priložen zapisnik skupščine, niso bili znani roki in podatki o sklepčnosti, ni bilo predloženo prečiščeno besedilo družbene pogodbe, predlagatelj pa tudi ni zastopnik družbe. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da se zaradi zavrnitve predloga za vpis v gospodarski družbi ohranja nezakonito stanje, družbo pa vodita nelegitimna skupščina in direktor.

Zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva, saj naj sodišče druge stopnje ne bi odgovorilo na navedbe pritožbe. Sodišče naj bi bilo pristransko in naj bi z zavrnitvijo sodnega varstva kršilo tudi 23. člen Ustave. Kršena naj bi bila tudi pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, saj naj bi odločitev sodišča bila v nasprotju z izoblikovano sodno prakso glede potrebnosti tožbe in utemeljenosti zahtevka v podobnih primerih. Kršena naj bi bila tudi načela pravne države po 2. členu Ustave. Predlaga ugoditev ustavni pritožbi in plačilo stroškov postopka - odvetniške nagrade v višini 1000 točk in 19% DDV.

Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave med drugim izhaja, da se mora pritožbeno sodišče opredeliti do bistvenih navedb v pritožbi. V obravnavani zadevi ta pravica ni mogla biti kršena, saj je bila pritožba, ki jo je v registrskem postopku pritožnik vložil proti sklepu sodišča prve stopnje, vsebinsko prazna (enako kot sedaj ustavna pritožba).

Pravica do sodnega varstva in pravica do nepristranskega sojenja po 23. členu sta ustavni procesni jamstvi in domnevne kršitve teh pravic zato ni mogoče utemeljevati z navedbo, da naj bi bila odločitev sodišča po vsebini napačna. Relevantnih okoliščin, ki bi vsaj omogočale preizkus kršitve navedenih pravic, pritožnik sploh ne zatrjuje.

Pritožnikov očitek o ustavno nedopustnem odstopu od sodne prakse, kar bi pod določenimi pogoji lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, je povsem pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti.

Določba 2. člena Ustave o načelih pravne države ni določba, ki bi urejala kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato se nanjo v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Vsaka stranka v postopku pred Ustavnim sodiščem nosi svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker ni razlogov za drugačno odločitev je Ustavno sodišče predlog pritožnika za povrnitev stroškov zavrnilo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude