Jedro

Iz navedb strank je razvidno, da s sodno poravnavo ni bil ugotovljen obstoj izločitvene pravice. To pa pomeni, da je upravičenje pritožnice opravljati procesna dejanja prenehalo na podlagi 2. alineje 2. točke 58. člena ZFPPIPP. Poleg tega pa niti oseba, ki ima položaj upnika, ne more od stečajnega sodišča terjati odločitve o odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe oziroma o izpolnitvi te pogodbe.

Če upravitelj po prejemu poziva osebe, ki trdi, da je pogodba med njim in stečajnim dolžnikom vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, izpolnitev pogodbe zavrne, taka oseba svojega zatrjevanega upravičenja ne more uveljavljati v stečajnem postopku. Pravno sredstvo, ki ga ima, je vložitev tožbe na izpolnitev vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog A. A. z dne 14. 8. 2017 (p.d. 238) zavrže. Upnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog A. A. z dne 14. 8. 2017 (p.d. 238) za odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe zavrne.

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožila. Navaja, da je z laično vlogo pozvala stečajnega upravitelja, da odstopi od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, sklenjene 30. 11. 2009, poziv pa je podala pravočasno, saj je rok iz 265. člena ZFPPIPP instrukcijski. Stečajni dolžnik poziva za odstop ni prenesel sodišču v zvezi s soglasjem za odstop od pogodbe. Začel pa je s postopkom unovčevanja premoženja, tudi konkretnega stanovanja. V nadaljevanju utemeljuje, zakaj gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Navaja še, da poravnave na sodišču nikoli ni sklenila, brez pooblastila pa jo je zanjo sklenil njen pooblaščenec in je glede na zatrjevanja v tožbi povsem nesmiselna. Tožba za uveljavitev izločitvene pravice je bila utemeljena. Poravnava pa ne more imeti pravnih učinkov, saj je po njenem mnenju nična že po samem zakonu in iz nje ne morejo izhajati zanjo neugodni učinki, še posebej, ker je ni podpisala na sodišču pred sodnikom, kar potrjuje njeno ničnost. Upravitelj oziroma sodišče je sklenil nično poravnavo glede na odsotnost upnice pri sklenitvi, zato bi upravitelj lahko sprejel poziv upnice na odstop od pogodbe ter predlagal sodišču podajo soglasja za odstop od pogodbe. Upravitelj bi tudi moral o zakonskih pomanjkljivostih sodne poravnave obvestiti sodišče in ga pozvati, da izpelje postopek v zvezi s tožbo glede uveljavljanja izločitvene pravice. Glede na znane okoliščine je bil izpodbijani sklep sprejet tudi preuranjeno.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov.

4. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da naj bi pritožnica v vlogi z dne 8. 6. 2017 (ta vloga je na sodišče prispela 14. 8. 2017) uveljavljala odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Višje sodišče ugotavlja, da je taka trditev protispisna. Iz celotne vloge, še posebej pa iz njene prve točke izhaja, da pritožnica stečajnega dolžnika poziva, da pogodbo izpolni. Prav tako je iz zadnjega odstavka ponovno razvidno, da pritožnica zahteva izpolnitev kupoprodajne pogodbe, ne uveljavlja pa odstopa od nje. Tudi iz pritožničine vloge z dne 27. 3. 2018 (p.d. 259), s katero je odgovorila na izredno poročilo upravitelja, nedvoumno izhaja, da pritožnica želi izpolnitev prodajne pogodbe. Na naroku z dne 14. 9. 2018 je bilo med drugim kot nesporno ugotovljeno, da je pritožnica zahtevala priznanje vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (tretja alineja na prvi strani zapisnika; p.d. 262). Pritožnica sicer takih zaključkov v pritožbi ne izpodbija, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilo o predlogu, ki v spis sploh ni bil vložen.

5. Dejstvo, da pritožnica ni več upnica v obravnavanem postopku, v pritožbi ni izpostavljeno kot sporno. Ni tudi sporno, da je pritožnica prijavila izločitveno pravico, vložila tožbo za njeno uveljavitev, pravdni postopek pa se je končal s sodno poravnavo. Iz navedb strank je razvidno, da s to sodno poravnavo ni bil ugotovljen obstoj izločitvene pravice. To pa pomeni, da je upravičenje pritožnice opravljati procesna dejanja prenehalo na podlagi 2. alineje 2. točke 58. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Poleg tega pa niti oseba, ki ima položaj upnika, ne more od stečajnega sodišča terjati odločitve o odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe oziroma o izpolnitvi te pogodbe. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prvi odstavek 267. člena ZFPPIPP). Gre torej izključno za pravico stečajnega dolžnika, ne pa za pravico upnikov. Predlog za odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bi tako lahko podal le upravitelj. Pritožnica te pravice niti nima. Tudi izpolnitve vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ni mogoče zahtevati v stečajnem postopku. Če upravitelj po prejemu poziva osebe, ki trdi, da je pogodba med njim in stečajnim dolžnikom vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, izpolnitev pogodbe zavrne, taka oseba svojega zatrjevanega upravičenja ne more uveljavljati v stečajnem postopku. Pravno sredstvo, ki ga ima, je vložitev tožbe na izpolnitev vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

6. Ker o tem v stečajnem postopku ni mogoče razpravljati in odločati, so povsem nerelevantne tudi pritožbene trditve o tem, zakaj naj bi šlo za takšno pogodbo. Za odločitev tudi niso pomembne trditve v zvezi z veljavnostjo sklenjene sodne poravnave. Višje sodišče pa zgolj pripominja, da ničnosti sodne poravnave sodišče ne more ugotavljati kot predhodnega vprašanja, in ničnosti sodne poravnave tudi ni mogoče ugotavljati v stečajnem postopku.

7. Pritožnica tako v stečajnem postopku ne more zahtevati ne odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne izpolnitve take pogodbe, zato bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog zavreči. Višje sodišče je ob pravilni uporabi zakona zato izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožničin predlog zavrglo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnica, ki s pritožbo ni uspela (uspeh je le navidezen), bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (129. člen ZFPPIPP in prvi odstavek 154. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.