Jedro

V konkretnem primeru je sodišče obsodilo toženca na plačilo 866.668,40 tolarjev, zato je znesek izpodbijanega dela sodba prenizek in ne dovoljuje revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP. Ker se sporni predmet ne nanaša na preživnino, odškodnino za izgubljeno preživljanje, ali spor iz avtorske pravice, varstva izumov, znakov razlikovanja ali pravice do uporabe firme ali varstva konkurence, revizija ni dopusta niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP. Enako je z revizijo proti zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe, ki jo je toženec vložil 22.9.1995 in v njej ni označil vrednosti spornega predmeta, tako da si ni zagotovil pravice do revizije, niti po tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), niti po ZPP, ki velja v času vložitve revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožeči stranki 866.688,40 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in ki tečejo od 7.8.1995 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek iz nasprotne tožbe, s katerim je toženec zahteval ugotovitev, da je neveljavna in neučinkovita kreditna pogodba št... z dne 11.1.1994, ki sta jo sklenila toženec in pravni prednik tožene stranke ... Po pritožbi toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, je toženec pravočasno vložil revizijo.

Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožbenemu zahtevku toženca po nasprotni tožbi pa ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanih odločitev. V reviziji navaja, da je podan primer iz 63. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ker ni bilo sporazuma o podlagi in predmetu obveznosti. Pojasnjuje, da tedaj, ko je podpisal kreditno pogodbo, ni imel namena vzeti kredita za sebe. Kredit sta v resnici vzela zakonca L., toženec pa je bil le formalni podpisnik pogodbe. Od kreditodajalca ni prejel denarja, niti vozila, ki je bilo kupljeno s kreditom. Poleg tega meni, da bi moral pravni prednik tožene stranke, ki se ukvarja s sklepanjem kreditnih pogodb, ravnati z večjo skrbnostjo in bi mu moralo biti sumljivo, da ima mladi toženec tako visoko plačo in jemlje kredit v tako visokem znesku. Zato meni, da je kreditodajalec izkoristil njegovo lahkomiselnost in neizkušenost. Dodaja, da je bil pri sklepanju pogodbe v zmoti, ker je bil star komaj 18 let in ni imel nobenih izkušenj v pravnem prometu. V zmoti je bil zato, ker je menil, da sta L. kreditojemalca, ki bosta dobila kredit in ga vračala oz. vrnila v celoti.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki (v zvezi s prvim odstavkom 499. člena ZPP), ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodnim odločbam, zato je omejena, tako da ni dovoljena proti vsem pravnomočnim odločbam, pa tudi revizijski razlogi so omejeni. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev, v tretjem odstavku pa so navedeni primeri, v katerih je revizija vselej dovoljena, ne gleda na vrednost spornega predmeta.

V konkretnem primeru je sodišče obsodilo toženca na plačilo 866,668,40 tolarjev, zato je znesek izpodbijanega dela sodba prenizek in ne dovoljuje revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP. Ker se sporni predmet ne nanaša na preživnino, odškodnino za izgubljeno preživljanje, ali spor iz avtorske pravice, varstva izumov, znakov razlikovanja ali pravice do uporabe firme ali varstva konkurence, revizija ni dopustna niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP. Enako je z revizijo proti zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe, ki jo je toženec vložil 22.9.1995 in v njej ni označil vrednosti spornega predmeta, tako da si ni zagotovil pravice do revizije, niti po tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), niti po ZPP, ki velja v času vložitve revizije.

Zaradi navedenega je sodišče po 377. členu ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrnilo nedovoljeno revizijo.