14. 12. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ptuj, na seji 14. decembra 2006

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ptuj št. 84/11-444296 z dne 7. 3. 2005, je pristojna Policijska postaja Ptuj.

Obrazložitev

A.

Policijska postaja Ptuj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po prvem odstavku 234. člena v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 27. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

Okrajno sodišče na Ptuju se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ptuj. Ocenilo je, da gre glede na opis dejanskega stanu prekrška v obdolžilnem predlogu za sum storitve prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana zgolj globa v določenem znesku brez stranske sankcije, kar v povezavi z vsemi okoliščinami pomeni prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo iz tretjega odstavka 134. člena ZVCP-1. Po mnenju sodišča so glede na navedeno izpolnjeni pogoji za izvedbo hitrega postopka v skladu z 52. členom ZP-1.

Policijska postaja Ptuj je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem na Ptuju. V vlogi navaja, da v tem primeru ne gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, kot jo določa tretji odstavek 134. člena ZVCP-1, saj niso kumulativno podani vsi trije zahtevani pogoji za opredelitev prometne nesreče kot prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Prometna nesreča je sicer povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa, vendar pa posledica prometne nesreče ni majhna materialna škoda, zato ne gre za prometno nesrečo I. kategorije. Po mnenju Policijske postaje Ptuj se mora tudi v tem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

B.

Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

Po določbah tedaj veljavnega 52. člena ZP-1 in prvega odstavka 235. člena ZVCP-1, ki se še vedno uporabljata za razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških, povzročenih pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/06 – ZP-1C), je za izvedbo postopka o prekršku po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ, za izvedbo postopka o prekršku po prvem in drugem odstavku 234. člena ZVCP-1 pa okrajno sodišče.

Iz predloga Policijske postaje Ptuj za odločitev v sporu glede pristojnosti je razvidno, da zavrača pristojnost za odločanje v tej zadevi, ker se ne strinja s stališčem Okrajnega sodišča na Ptuju, da gre pri dejanju, opisanem v obdolžilnem predlogu, za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo in zato za prekršek, za katerega obravnavo je na prvi stopnji pristojen prekrškovni organ. Do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje v tej zadevi je torej privedla različna razlaga pojma prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek ne postane hujši, čeprav je zaradi njega nastala prometna nesreča. Stvarna pristojnost za odločanje o tem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri ravnanju, očitanem obdolžencu, za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo ali ne.

Ustavno sodišče je v odločbi št. P-72/05 in U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06) ugotovilo, da je tretji odstavek 134. člena ZVCP-1 v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem. Hkrati je odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da gre v obravnavani zadevi za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, saj je za temeljni prekršek (ki se v obdolžilnem predlogu očita obdolžencu), s katerim je bila povzročena prometna nesreča, predpisana samo globa 10.000 tolarjev. Iz obdolžilnega predloga pa je razvidno, da je zaradi prometne nesreče nastala zgolj materialna škoda obdolženemu in drugi osebi.

Ker obdolženemu zaradi povzročitve prometne nesreče z neznatno nevarnostjo ni mogoče izreči niti stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila iz drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 (tako že v odločbi št. P-72/05 in U-I-327/05), je treba ugotoviti, da je obdolžencu mogoče očitati le storitev temeljnega prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1 in mu izreči zanj predpisano globo. Za odločanje o tem prekršku pa je pristojna Policijska postaja Ptuj.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj