Jedro

Tožena stranka bi glede na podatek GURS, da sta v stavbi dve stanovanji, v posebnem ugotovitvenem postopku morala dati tožeči stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine, ki so pomembne za odločitev (načelo kontradiktornosti). Da v zadevi na podlagi tako nerazčiščenega dejanskega stanja pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni, kažejo tudi listine, ki jih je k tožbi priložila tožeča stranka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 525/2018 z dne 3. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,58 EUR, v petnajstih dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi je navedla, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter oprostitve plačila stroškov postopka v postopku zoper A. d.v.z. v zvezi s škodnim dogodkom z dne 13. 9. 2014. V nadaljevanju je tožena stranka navedla, da je presojo prošnje tožeče stranke opravila v skladu z 11. in 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). ZBPP v 14. členu določa, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Ob uporabi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP se BPP, kljub dejstvu, da bi bili sicer glede na dohodke oz. prejemke prosilca in njegovih družinskih članov izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev le-te, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina oz. družinski člani premoženje, ki se upoštevaje po ZSVarPre oz. ZUPJS, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR). Na podlagi poizvedb opravljenih po uradni dolžnosti ugotavlja, da imata tožeča stranka in njen mož prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... v stanovanju št. 1 in da sta solastnika do ½ (vsak do ¼) dela stavbe št. 291-2 k.o. ... (stanovanje št. 2) na naslovu ..., katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti upoštevaje njun solastniški delež 25.228,16 EUR. Ker vrednost navedenega premoženja presega znesek 14.281,44 EUR, organ zaključuje, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar utemeljuje tudi zavrnitev njene prošnje.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz razloga, ker naj bi bilo dejansko stanje nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno, prav tako naj bi bile kršene določbe postopka, v posledici česar je izpodbijana odločba nezakonita. Navaja, da sta z možem solastnika vsak do ¼ nepremičnine k.o. ..., par. 550/6 in ker navedena nepremičnina ni etažirana, je iz zemljiške knjige razvidno, da gre za vpis solastninskih deležev na celotni nepremičnini. Iz izpiska GURS izhaja, da sta sicer v navedeni nepremičnini dejansko evidentirana dva dela stavbe, vendar ni jasno, na podlagi kakšnih poizvedb je organ za BPP ugotovil, da sta tožeča stranka in njen mož solastnika vsak do ¼ stanovanje št. 2. Prav tako je neutemeljena navedba, da naj bi imela prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... v stanovanju št. 1. Stalno prebivališče ima prijavljeno na naslovu kjer živi, to je ..., prav tako nima nikjer prijavljenega naslova v stanovanju št. 1, ker to stanovanje ni njeno, temveč je lastnik tega stanovanja B.B. V primeru kakršnih koli nejasnosti bi zato moral organ za BPP tožečo stranko pozvati na dopolnitev navedb in razjasnitev dejanskega sanja, vendar tega ni storil. Predlaga, da sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper zavarovalnico A. d. v. z.. Odločitev je sprejela na podlagi vložene prošnje tožeče stranke za dodelitev BPP (s pripadajočimi prilogami) ter na podlagi podatkov, ki jih je pridobila z vpogledom v uradne evidence oziroma obstoječe zbirke podatkov.

6. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar v obravnavani zadevi predstavlja 14.281,44 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP.

7. Tožena stranka je v predmetni zadevi zaključila, da premoženje tožeče stranke, ki ga predstavlja stanovanje št. 2 v stanovanjski stavbi na naslovu ... (parc. 550/6 k.o. ...) presega omenjeni znesek, zato do BPP ni upravičena.

8. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da tožena stranka na podlagi zbranih podatkov iz obstoječih evidenc, ni imela podlage za zaključek, da tožeča stranka biva v stanovanju št. 1 in da je lastnica oz. solastnica stanovanja št. 2. Iz izpolnjene prošnje za dodelitev BPP namreč izhaja (le), da je so/lastnica stanovanjske hiše v kateri živi in tudi podatki predloženega upravnega spisa potrjujejo zgolj to, da je skupaj z možem solastnica do ½ stanovanjske stavbe parc. 550/6 k.o. ..., ½ navedene stanovanjske stavbe pa je v lasti drugega lastnika. Po povedanem bi torej tožena stranka glede na podatek GURS, da sta v stavbi dve stanovanji, v posebnem ugotovitvenem postopku morala dati tožeči stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine, ki so pomembne za odločitev (načelo kontradiktornosti iz 9. oziroma 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Da v zadevi na podlagi tako nerazčiščenega dejanskega stanja pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni, kažejo tudi listine, ki jih je k tožbi priložila tožeča stranka. Iz listin izhaja, da sta v stavbi res dve stanovanji (izpis GURS), da pa je bila v preteklosti očitno stanovanjska hiša predmet razdelitve v naravi in da je bila ½ solastniškega deleža te stanovanjske stavbe s prodajno pogodbo z dne 6. 8. 2013 prodana B.B., kar potrjuje tudi izpisek iz zemljiške knjige.

9. Po povedanem je torej mogoče zaključiti, da je tožena stranka pri odločanju bistveno kršila pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je imelo za posledico, da je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato tožbi na podlagi 3. točke v zvezi z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem naj upoštevaje stališče sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 10. Kadar sodišče tožbi ugodi, je tožeča stranka po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v priglašeni višini 285, 58 EUR (500 točk po tar. št. 30 OT, 2 % materialnih stroškov in 22% DDV), ki ne presega pavšalnega zneska določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.