Jedro

V konkretnem primeru je podan odpovedni razlog po 4. točki 1. odstavka 103. člena SZ–1, izpolnjena pa je tudi zahteva po predhodnem opozorilu, v katerem je opisana kršitev in način odprave le – te v primernem (15 dnevnem) roku, kot to določa 3. odstavek 103. člena SZ–1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se odpove najemna pogodba št. 3523 – 00092/2006 z dne 7.12.2006 za stanovanje ID št. ... v izmeri 58,00 m², ki se nahaja v večstanovanjski hiši ..., ter odločilo, da je toženec stanovanje dolžan izročiti tožniku praznega oseb in stvari, v roku 60 dni.

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženec zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi priznava dolg do tožnika iz naslova najemnega razmerja. Pojasnjuje pa, da je v težki finančni situaciji. Sodišču očita, da ni upoštevalo dejstva, da je tožniku predlagal pobot terjatve. Predlagal je namreč, da se njegova nepremičnina proda, iz kupnine pa poplača zapadli dolg in najemnine za naslednje leto. Nadalje je predlagal, da tožniku prepusti v last oglasni pano na tržnici v H, ki ga je kupil na njegov predlog. Toženec je tožniku tako ponudil dve možnosti za poplačilo dolga. Dolg ima namen poravnati, vendar potrebuje čas, da najde zaposlitev, tožnik pa s plačilom gotovo lahko počaka. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Tožnikovega odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je bil vložen po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Odločitev o tožbenem zahtevku je odvisna zgolj od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved najemne pogodbe določa Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ–1).

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec tožniku dolguje najemnino in tekoče stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, za obdobje od marca 2009 do septembra 2011, v skupnem znesku 5.403,13 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je bil toženec na kršitev pogodbe zaradi neplačevanja opozorjen s pisnim opominom z dne 17.10.2011 (dokaz A3). Pritožba navedenim dejanskim ugotovitvam sodbe ne nasprotuje oziroma jim celo pritrjuje, zato jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

7.Ob takšnem stanju stvari je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevku ugodilo, pravilna. Podan je namreč odpovedni razlog po 4. točki 1. odstavka 103. člena SZ–1, izpolnjena pa je tudi zahteva po predhodnem opozorilu, v katerem je opisana kršitev in način odprave le – te v primernem (15 dnevnem) roku, kot to določa 3. odstavek 103. člena SZ–1. 8.Toženec drugačne odločitve sodišča ne more doseči z navedbami, da je tožniku ponudil ustrezno rešitev za poplačilo dolga. Tožnik se s ponujeno rešitvijo namreč ni strinjal, njegovega predloga pa ni bil dolžan sprejeti. Pravdni stranki kljub prizadevanju za mirno rešitev spora nista sklenili sodne poravnave, zato so pritožbene navedbe o medsebojnem dogovarjanju glede poravnanja toženčeve obveznosti nepomembne.

9.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Sodbo je preizkusilo tudi glede kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, a teh ni ugotovilo.