Jedro

Pooblastilo odvetniku za vložitev predloga za začetek stečaja ni upravičen dati predsedujoči na skupščini dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika, da naj se nad njim začne stečajni postopek. Zoper sklep se pritožuje dolžnik (hkrati predlagatelj). Navaja, da sklep skupščine dolžnika z dne 5.11.1999 predstavlja pravilno pooblastilo odvetniku za vložitev predloga v imenu dolžnika. Skupščina dolžnika je namreč že pred časom razrešila direktorja F.L.. Ker družbeniki niso našli osebe, ki bi bila pripravljena prevzeti funkcijo direktorja, so upravičeno dali pooblastilo neposredno. Sicer pa je zapisnik skupščine z dne 5.11.1999 podpisal tudi družbenik A.A., ki je poleg direktorja L. registriran v sodnem registru poleg bivšega direktorja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje najprej ugotavlja, da je v sodnem registru kot direktor dolžnika vpisan F.L.. Pritožnik ni v postopku predložil nobenega dokaza o tem, da naj bi bil direktor L. razrešen. Zato je dolžnika treba šteti kot družbo, ki ima poslovodjo. Po 1.odst. 449.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja (direktor). Izdaja pooblastila odvetniku za procesna dejanja pred sodišči je akt zastopanja družbe.

Vložitev predloga s strani dolžnika, da naj se nad njim začne stečajni postopek, je po oceni sodišča druge stopnje procesno dejanje z najglobjimi možnimi posledicami. Glede na 91. in 92.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL,) se ob predlogu dolžnika samega stečajni razlog domneva (glej Plavšak, ZPPSL s komentarjem, GV 1997, str. 230). Predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka bo zato vodil do civilne smrti družbe brez preverjanja dodatnih predpostavk. V zvezi s procesnim dejanjem s takšnimi posledicami, mora biti vprašanje pravilnega zastopanja še posebej brez kakšnih dvomov.

V obravnavanem primeru (tudi) po oceni pritožbenega sodišča ni tako.

Glede na sklep skupščine z dne 5.11.1999 je odv. K. za pripravo in podpis predloga pooblastila skupščina dolžnika. Po 1. odst. 97. čl. ZPP da stranka pooblastilo pisno. Tega pa že po naravi stvari ne more dati pravna oseba kot takšna, enako pa velja za njeno skuščino kot organ. Pisno pooblastilo lahko v imenu pravne osebe daje le fizična oseba. V konkretnem primeru je bil to družbenik V.G.. Le-ta je bil na skupščini zgolj predsedujoči in ga skuščina za podpis pooblastila odvetniku ni pooblastila. Prav tako pa, čeprav bi bilo to mogoče zlahka storiti, skupščina V.G. ni podelila statusa zastopnika družbe (morebiti celo zgolj za eno pravno dejanje).

Vloga družbenika A.A., ki je tudi sodeloval na skupščini, podpisal njen zapisnik in naj bi bil zastopnik dolžnika, je za presojo pooblastila odv. K. irelevantna. Družbenik A. namreč ni podpisnik pooblastila. Poleg tega pa iz sodnega registra izhaja, da je zgolj poslovni pooblaščenec dolžnika z omejitvami.

Sodišče druge stopnje glede na vse to soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da je bil predmetni predlog vložen brez ustreznega pooblastila. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep po 2.točki 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL potrditi. Pripomniti pa ob tem velja, da dejanska situacija pri dolžniku ni takšna, da se do formalno popolnega predloga za začetek stečaja ne bi dalo priti brez kakšnih večjih težav.