Jedro

Z vmesnim sklepom, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Po tej določbi sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala sodna izvedenka za geodezijo M. M., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato je Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v skladu s priloženim Elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnega postopka št. III N 590/2014 z dne 22. 1. 2019 tako, da evidentira novonastale parcele in dele mej med novonastalimi parcelami kot urejene.

2. Nasprotni udeleženci predlagajo razveljavitev tega sklepa. V pritožbi navajajo, da je zaradi odločitve sodišča o preklicu naroka za dne 20. 2. 2019, odpadla tudi potreba po parcelaciji, za katero so se dogovorile stranke zaradi ustanovitve morebitnih služnosti in morebitne sklenitve poravnave. Za nasprotne udeležence še vedno ostaja sporno stališče izvedenke za urbanizem, ker ni upoštevala dejanske ureditve v naravi in pretekle redne rabe zemljišča tretjega nasprotnega udeleženca, glede na to, da je predlagateljica delno umaknila svoj predlog glede parcele ..., k.o. X, saj je del te parcele na severovzhodni strani delno pod garažnim nadstreškom, predeljen z leseno ograjo, kar je bilo izvedeno pred prodajo stanovanja predlagateljici. Sodišče bo moralo pri presoji upoštevati tudi druga merila, ki jih določa ZVEtL. Nasprotni udeleženci so večinski lastniki stavbe in bodo tudi na bodočem pripadajočem zemljišču pridobili solastnino glede na njihove deleže, zato nasprotujejo, da sodišče zaobide njihovo voljo in ne upošteva večinskih deležev, saj imajo pravico, da smejo uporabljati stvar sorazmerno svojemu idealnemu deležu. 3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani sklep temelji na določbi šestega odstavka 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Po tej določbi sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.

6. Pritožba vsebine odločitve sodišča prve stopnje, torej primernosti strokovne podlage za izvedbo potrebnih katastrskih vpisov, v resnici ne izpodbija, pritožbeni očitki o nepotrebnosti in pomanjkljivostih izpodbijanega sklepa pa so neutemeljeni. Postopek sodišča pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča ureja ZVEtL-1 v določbah 41. do 56. člena, med pripravljalnimi opravili sodišča, ki jih vsebujejo splošne določbe (12. člen), pa je tudi zagotovitev izvedbe evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki je potrebna za dokončanje postopka po tem zakonu. Nasprotni udeleženci se v ostalem ne strinjajo z vsebino izvedenskega mnenja izvedenke urbanistične stroke, češ da ni upoštevala dejanske ureditve v naravi in pretekle rabe zemljišča, kar pa so vse tisti vsebinski ugovori, ki se tičejo izpolnitve pogojev za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča skladno z določili 42. in 43. člena ZVEtL-1, o katerih pa s tem sklepom ni odločeno. Sodna praksa tega sodišča je v primeru podobnih ugovorov udeležencev postopka za določitev pripadajočega zemljišča že pojasnila, da se z vmesnim sklepom, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin.1 Tudi pojasnila prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj je nastala potreba po parcelaciji ter v kakšnem obsegu so bile pri tem upoštevane navedbe nasprotnih udeležencev, v ničemer nimajo vpliva na pravilnost sklepa.

7. Pritožba zato ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Primerjaj VSL sklepi I Cp 937/2018, I Cp 93/2018, I Cp 1387/2017, I Cp 1139/2017, I Cp 2154/2017.