Jedro

Sodišče otroku imenuje kolizijskega skrbnika, če je ustrezno varovanje njegovih koristi in polno uresničenje njegove pravice biti slišan, v okoliščinah konkretnega primera glede na ravnanja staršev (zakonitih zastopnikov otroka), ki so v navzkrižju z interesi otroka, vprašljivo.

Če imata oba starša ustrezne starševske kapacitete, je po mnenju stroke v največjo korist otroka, da zanj skrbita in ga vzgajata oba, saj je to dobro za zdrav razvoj. Interes A. A., ki bi moral biti zasledovan v tem postopku, je torej vzpostavitev ustreznega odnosa z obema staršema. Dejanja toženke, ki bi v tem postopku kot zakonita zastopnica morala zastopati hčerkine interese, pa kažejo, da si ne prizadeva za to. Hčerke ne vzpodbuja, da bi ponovno vzpostavila stike, ki jih je imela z očetom, na sodno določene stike je ne pripravi ustrezno in predlogi ter ugovori, ki jih podaja v tem postopku, niso usmerjeni v vzpostavitev samostojnih stikov s tožnikom. V postopku ne zastopa prvenstveno hčerkinih, pač pa svoje interese. Tožnik hčerke, glede na to, da stikov z njo nima, dejansko ne more zastopati. Zato je za zagotovitev njene pravice biti slišana v postopku nujno takoj postaviti kolizijskega skrbnika.

Poročilo terapevtke je bilo pravdnima strankama vročeno, kar potrjujeta k poročilu pripeti povratnici. Vročeno je bilo sicer po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne pomeni, da se toženka o njem ne bo mogla izjasniti v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje hčerki pravdnih strank A., rojeni ... 2013, postavilo kolizijsko skrbnico, odvetnico B. B., in ji naložilo, da je dolžna zavarovati pravice in koristi A. v tem postopku.

2.Pritožuje se toženka, navaja da iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa. Zgolj dejstvo, da starša nista soglasna glede vprašanja, kakšen obseg stikov med tožnikom in A. bi bil koristen za otroka, ni okoliščina, ki bi utemeljevala in zadostovala za zaključek o koliziji med interesi staršev in otroka. Sodišče ni obrazložilo, na podlagi česa je ugotovilo, da mati nasprotuje samostojnim stikom, oče pa si prizadeva za razširitev stikov; sklep nima potrebnih razlogov in je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Interes pravdnih strank je, da se A, A. zagotovi stike z očetom v obsegu, ki ji bodo v korist; interesi staršev in otroka so usklajeni, neusklajeni sta zgolj prepričanji staršev, kakšen je obseg stikov, ki je za A. koristen. Nobena okoliščina primera ne kaže na to, da bi bila postavitev skrbnika potrebna za varstvo otrokovih koristi. Ni namreč izkazano, da bi dejstvo, ki ga sodišče navaja kot odločilno, sploh predstavljalo ravnanje v nasprotju s koristjo A., saj še ni ugotovljeno, kaj je v njeno največjo korist. Dejstvo, da se starš ne strinja s predlogi drugega starša, še ne pomeni, da ravna v nasprotju s koristjo otroka in je sodišče zmotno uporabilo določila 267., 268. in 269. člena Družinskega zakonika (DZ). Sodišče ne pojasni, katera terapevtka naj bi opozorila na potrebo po postavitvi kolizijskega skrbnika in kdaj naj bi to storila ter na kakšen način. Tudi v tem delu je sklep neustrezno obrazložen; onemogočen je pritožbeni preizkus. Ugotovitev sodišča, da: "A. mame ne želi zapustiti, se ločiti od nje niti za kratek čas, k temu mati tudi ne prispeva", ne predstavlja zadostnega razloga za zaključek o ravnanju v nasprotju s koristmi A. Ker sodišče pravdni stranki ni seznanilo z dejstvi, ki jih je predstavila terapevtka, jima je onemogočilo ustrezno izjasnitev in kršilo načelo kontradiktornosti. Sodišče bi moralo imeti posebne razloge, da predloga terapevtke ni vročilo strankama; teh razlogov ni. Ali je bil kolizijski skrbnik postavljen 3. 2. 2022 ali bi bil postavljen kasneje, z vidika otrokovih koristi ne spremeni ničesar. Treba je upoštevati tudi možnost, da postavitev kolizijskega skrbnika sploh ne bo potrebna. V zvezi z navedbami terapevtke še ni bil izveden dokazni postopek. Podana je bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodna praksa in pravna teorija (sklep VSC Cp 136/2015 in dr. Mateja Končina Peternel: Aktualna vprašanja s področja družinskega prava, Pravosodni bilten 4/2013) opozarjata, da je treba biti pri odločanju o postavitvi kolizijskega skrbnika zadržan, ker sodišče s tem staršem odvzame pravico do uveljavljanja otrokovih koristi. To lahko stori le, če starši te naloge ne opravljajo dobro.

3.Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa, pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Izpostavlja, da iz poročil terapevtke, ki je bila angažirana po nasvetu sodne izvedenke, izhaja, da toženka očitno nima ustreznih kapacitet, da bi deklico pripravila na stik. V resnici ne gre za to, da mati ne pristaja na obseg stikov, za katerega se zavzema oče, pač pa si prizadeva, da deklica na stikih očeta ignorira. To deklici ni v korist, torej toženkin interes ne sledi njenim koristim. Stanje je alarmantno in terja takojšnje ukrepanje v smeri preverjanja, ali toženka sploh ima ustrezne starševske kapacitete, saj ne prepoznava koristi hčerke in jo odtujuje od očeta. Toženkina pritožba potrjuje, da ne razume razsežnosti škode, ki zaradi njenega ravnanja nastaja hčerki. Mnenje terapevtke toženka ignorira in je umaknila soglasje za vključitev v obravnavo, upira se tudi izvajanju stikov v obsegu, ki bi bili glede na mnenje izvedenke v korist A. To kaže na nujnost kolizijskega skrbnika, pritožba zgolj zavlačuje postopek, s tem pa deklici nastaja nepopravljiva škoda zaradi odtujitve od očeta.

Pritožba ni utemeljena.

5.Postopek v tej zadevi se je pričel septembra 2017, ko še nista bila sprejeta DZ in Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2019 (ZNP-1), zato se na podlagi 290. člena DZ in 216. člena ZNP-1 uporabljajo določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 27. poglavja ZPP, ki predpisuje postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki.

6.ZPP v četrtem odstavku 409. člena (vsebinsko enako kot DZ v tretjem odstavku 269. člena in ZNP-1 v petem odstavku 45. člena) sodišču nalaga, da v primeru, ko si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi otroku posebnega zastopnika. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti hčerke pravdnih strank treba postaviti kolizijskega skrbnika.

7.Toženka se pri utemeljevanju svojih stališč sklicuje na sodno prakso in literaturo, ki so bile izdane pred sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi C zoper Hrvaško, pritožba št. 80117/17, sodba z dne 8. 10. 2020. ESČP je ugotovilo kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ker otroku v postopku, v katerem sta se starša borila za skrbništvo nad njim, ni postavilo zastopnika, ki bi varoval njegove interese in na splošno imel vlogo povezovalca med sodnikom in otrokom. Ugotovilo je, da je šlo za pomanjkljivo zastopanje otroka in opustitev ustrezne predstavitve in upoštevanja njegovega mnenja. Takemu stališču ESČP sledi novejša sodna praksa in teorija.

8.Res je sicer, da je sodišče prve stopnje odločitev za postavitev kolizijskega skrbnika A. obrazložilo skopo, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da še zadostno, da je omogočen preizkus pravilnosti odločitve v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka nasprotuje samostojnim stikom tožnika z A. in A. pretirano veže na sebe ter da ima tožnik po ugotovitvi izvedenke ustrezne starševske kapacitete. Zaključilo je, da je med staršema tako močan konflikt interesov, da dvomi o njuni sposobnosti uveljavljanja resnične koristi hčerke v tem postopku.

9.Ne gre zgolj za neusklajenost mnenj staršev o obsegu stikov, ki bodo za A. koristni, kot skuša prikazati pritožba. Že iz navedb toženke in njenih predlogov v postopku nedvoumno izhaja, da ne želi, da bi A. imela stike s tožencem brez njene prisotnosti ali prisotnosti druge osebe, ki že sedaj kdaj skrbi za A. (sorodniki po njeni strani). To utemeljuje z očitki o nasilnem vedenju in spolni zlorabi tožnika, ki pa so bili v predkazenskih in kazenskih postopkih ovrženi. V tem postopku angažirana izvedenka je podala mnenje, da sta oba starša sposobna zadovoljevati potrebe A. Oče vlaga veliko truda in energije za ohranjanje odnosa z njo in zmore vzpostaviti starševski nadzor, skuša jo učiti socialno odgovornega in primernega ravnanja in vedenja ter razume potrebo otroka po osamosvajanju. Mati težje razume in vzpodbuja otrokovo potrebo po samostojnem druženju z očetom, z A. imata vzpostavljen simbiozen odnos, ki za razvojno obdobje A. ni več primeren in vnaša preveliko mero nezaupanja v odnosu do drugih ljudi. Obrazložila je, da bi bilo v korist A., da vzpostavi stike z očetom. Da mati A. pretirano veže nase in jo odtujuje od očeta, so poleg izvedenke izpostavili tudi drugi strokovnjaki: strokovne delavke CSD in mag. C. C., dr. med., specialistka psihiatrije, h kateri so pravdni stranki in A. hodili na terapijo.

10.Če imata oba starša ustrezne starševske kapacitete, je po mnenju stroke v največjo korist otroka, da zanj skrbita in ga vzgajata oba, saj je to dobro za zdrav razvoj. Interes A., ki bi moral biti zasledovan v tem postopku, je torej vzpostavitev ustreznega odnosa z obema staršema. Dejanja toženke, ki bi v tem postopku kot zakonita zastopnica morala zastopati hčerkine interese, pa kažejo, da si ne prizadeva za to. A. ne vzpodbuja, da bi ponovno vzpostavila stike, ki jih je imela z očetom, na sodno določene stike je ne pripravi ustrezno in predlogi ter ugovori, ki jih podaja v tem postopku, niso usmerjeni v vzpostavitev samostojnih stikov s tožnikom. V postopku ne zastopa prvenstveno A., pač pa svoje interese. Tožnik hčerke, glede na to, da stikov z njo nima, dejansko ne more zastopati. Zato je za zagotovitev A. pravice biti slišana v postopku nujno takoj postaviti kolizijskega skrbnika. Dejansko stanje je za sprejem izpodbijane odločitve dovolj raziskano in bi odlašanje s postavitvijo kolizijskega skrbnika pomenilo odstop od zahtevane ažurnosti postopkov za varstvo koristi otrok. Da se lahko uresničijo koristi otrok, je treba postopke voditi hitro: dlje ko A. ne bo imela ustreznih stikov z očetom, manj bo možnosti za njen skladen razvoj.

11.V sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in ni vezano na postavljene zahtevke ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter brez predloga strank zbira podatke (408. člen ZPP). Skladno s tem je izpodbijani sklep izdalo po uradni dolžnosti ter pri tem upoštevalo (tudi) navedbe psihiatrinje dr. C. C. v poročilu z dne 2. 2. 2022. Poročilo terapevtke je bilo pravdnima strankama vročeno, kar potrjujeta k poročilu pripeti povratnici. Vročeno je bilo sicer po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne pomeni, da se toženka o njem ne bo mogla izjasniti v postopku. Sicer pa je očitno, da je psihoterapevtka toženko sama seznanila z opažanji, ki jih je napisala v poročilu. Toženka je namreč istega dne kot pritožbo v spis vložila tudi pripravljalno vlogo z umikom soglasja za vključitev v obravnavo pri Kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo D. d. o. o., iz njene vsebine pa izhaja, da se ne strinja z ugotovitvami in predlogi psihoterapevtke iz poročila psihoterapevtke z dne 2. 2. 2022. Očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ga umik soglasja za psihoterapijo še utrjuje v prepričanju, da je za zagotovitev koristi A. v tem postopku potrebno angažirati kolizijskega skrbnika.

12.Postavljena kolizijska skrbnica je odvetnica, zato ni dvoma, da je strokovno usposobljena za uveljavljanje (procesnih) pravic A. v tem postopku. Res je sicer, da bi lažje prepoznavala koristi A., če bi imela poleg pravne tudi izobrazbo psihološke stroke. Vendar pa v Sloveniji (še) nimamo takih strokovnjakov. Psihološke vidike je in po potrebi še bo razjasnila izvedenka, pa tudi strokovnjaki pristojnega CSD. Z njihovo pomočjo se ugotavlja, kaj je A. v korist, odvetnica pa bo s procesnimi sredstvi skušala uveljaviti tako ugotovljene koristi A. v tem postopku. Pomisleki pritožnice o primernosti postavljene kolizijske skrbnice so neutemeljeni.

13.Ker ni ne v pritožbi uveljavljanih ne pritožbenih razlogov, na katere je dolžno višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

(1) Gl. sklepa VSL IV Cp 493/2021 in IV Cp 46/2022, sklep Ustavnega sodišča RS o postavitvi kolizijskega skrbnika otrokoma v postopku Up-1099/18.

(2) dr. M. Končina Peternel: Otrok kot udeleženec postopka, Pravosodni Bilten št. 1/2021.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 409, 409/4 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 269, 269/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 45, 45/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.