- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 871/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.871.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost tožbenega zahtevka za izpraznitev nepremičnine na podlagi solastništva.Ali lahko solastnik, ki ima le ½ delež v nepremičnini, zahteva izpraznitev celotne nepremičnine?
- Pomanjkljivosti tožbenih navedb.Ali so bile tožbene navedbe tožnice dovolj jasne in utemeljene za dosego njenega zahtevka?
- Postopek in pravna sredstva v pravdnem postopku.Kako je sodišče prve stopnje obravnavalo pritožbo in ali je pravilno uporabilo določbe ZPP?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica samo na podlagi tega, da je solastnica stanovanja do ½, ne bi mogla utemeljeno zahtevati njegove izpraznitve in izročitve v posest, vendar bi bila do tega morda upravičena, če bi navedla, kakšna je volja preostalih lastnikov (solastnika). Tožbene navedbe so bile za varstvo, kakršnega je želela tožnica doseči s svojim zahtevkom, pomanjkljive, a ne neodpravljivo.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je toženec na tožbo prepozno odgovoril, brez obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo (zavrnilna zamudna sodba), ker je ocenilo, da je tožba neodpravljivo nesklepčna. Taka ocena temelji na presoji dejstev, ki jih je v tožbi navedla tožnica, in sicer je trdila, da je lastnica ½ sporne nepremičnine (stanovanja), zahtevala pa je izpraznitev celotne nepremičnine, do česar kot solastnica njenega idealnega deleža po presoji sodišča prve stopnje ni upravičena.
Zoper sodbo se tožnica pritožuje, predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku ter opredeljuje še pritožbene stroške. Sodišču očita, da je spregledalo njene navedbe iz vloge z dne 22. 9. 2014, v kateri je navedla, da je postala lastnica tudi druge polovice spornega stanovanja. Tudi sicer nasprotuje razlogom sodišča, češ da bi morala s tožencem nepremičnino kvečjemu deliti, saj je v tožbi pojasnila, da toženec ni več lastnik, od kar je njegov delež kupila.
Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.
Stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, ne drži. Res sicer tožnica samo na podlagi tega, da je solastnica stanovanja do ½, ne bi mogla utemeljeno zahtevati njegove izpraznitve in izročitve v posest, vendar bi bila do tega morda upravičena, če bi navedla, kakšna je volja preostalih lastnikov (solastnika). Tožbene navedbe so bile za varstvo, kakršnega je želela tožnica doseči s svojim zahtevkom, pomanjkljive, a ne neodpravljivo.
Ob tem pa je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je tožnica v vlogi 22. 9. 2014, ki jo je sicer naslovila kot „Prošnja za razpis obravnave“, sama od sebe navedla to, da je postala lastnica (oz. da je kupila) še drugo polovico stanovanja, katerega izpraznitev in izročitev zahteva. S tem je tožbo že sama od sebe popravila oz. ustrezno dopolnila, sodišče prve stopnje pa bi moralo zato to vlogo tudi vročiti tožencu.
Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo določbo 3. in 4. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sodbo razveljaviti (1. odst. 354. čl. ZPP in 1. odst. 339. čl. ZPP). Kot že navedeno zgoraj, naj sodišče prve stopnje vlogo tožnice z dne 22. 9. 2014 vroči tožencu, nato pa v odvisnosti od njegovega ravnanja ponovno odloči oz. zadevo ustrezno obravnava.
Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 3. odst. 165. čl. ZPP).