25. 1. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jurija Križnarja, Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ločniškar, d. o. o., Ljubljana, na seji 25. januarja 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 196., 199. in 204. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) in Pravilnika o vodni knjigi (Uradni list RS, št. 10/12) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 176/2020 z dne 11. 11. 2020 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 929/2018 z dne 13. 2. 2020 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) in Pravilnik o vodni knjigi (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjuje, da 196. in 199. člen ZV-1 predstavljata protiustaven poseg v že pridobljene pravice, ker časovno omejujeta možnost za pridobitev pravice, ki v nasprotnem primeru preneha. Iz istega razloga naj bi bili navedeni zakonski določbi tudi v neskladju s 70. členom Ustave. Pobudnik meni, da gre za nedopustno ravnanje, ki je smiselno enako razlastninjenju brez pravne podlage. Obenem navaja, da v zvezi z njegovo vodno pravico ni bil sprožen niti postopek po četrtem odstavku 199. člena ZV-1 niti po sedmem odstavku 199. člena in 8. členu ZV-1. Nadalje pobudnik trdi, da 204. člen ZV-1 v zvezi s Pravilnikom določa prenos pravic v vodno knjigo po uradni dolžnosti, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Trdi, da pred ZV-1 ni obstajala evidenca vodnih pravic, ki bi črpala podatke iz evidenc Avstro-Ogrske, zaradi česar prihaja do nedopustnega posega v že pridobljene pravice.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitvi sodišč, izdani v postopku odločanja o njegovi zahtevi za prenos vodne pravice v vodno knjigo. Ne strinja se s stališčema, da bi moral sprožiti postopek za pridobitev vodnega soglasja ali koncesije in da je to edini način za pridobitev vodne pravice oziroma prenos obstoječih podatkov v nove evidence ob uveljavitvi ZV-1. Pritožnik trdi, da se obstoj vodne pravice prenaša skupaj z lastninsko pravico in da je vodne pravice pridobil na podlagi pravnega nasledstva od svojih pravnih prednikov. Obenem naj bi razpolagal tudi s pravico do priključitve na omrežje za hidroelektrarno na vodotoku Selška Sora, torej vodno pravico rabe hidropotenciala za pridobivanje električne energije. Pritožnik se sklicuje na stališča pravne teorije in na njihovi podlagi utemeljuje, da gre v konkretnem primeru za nedopusten odvzem vodne pravice oziroma njeno razvrednotenje. Vztraja, da je vodne pravice pridobil s pravnim nasledstvom in da bi bilo zato treba zgolj po uradni dolžnosti izvršiti prenos obstoječih vodnih pravic v novo vodno knjigo na podlagi 204. člena ZV-1 in Pravilnika.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude in ustavne pritožbe.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik