Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
16. 10. 2001
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki jo zastopa sopredsednik B. B., na seji senata dne 16. oktobra 2001
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba zoper ukaz Predsednika Republike o razglasitvi Zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 62/01) ter zoper njegovo objavo se zavrže.
1.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da so ji bile kršene ustavne pravice iz 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), pravica iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) in pravica iz 26. člena Ustave (pravica do povračila škode). Kot akt, s katerim naj bi ji bile kršene navedene pravice, navaja ukaz Predsednika Republike o razglasitvi Zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (v nadaljevanju ZPPCPEU). Kršitev navedenih ustavnih pravic naj bi predstavljala tudi objava ZPPCPEU v Uradnem listu Republike Slovenije. Po navedbah pritožnice naj bi bile kršitve njenih ustavnih pravic v tem, da je Predsednik Republike izdal ukaz o razglasitvi ZPPCPEU, čeprav je bil opozorjen, da je pritožnik vložil tožbo pri Upravnem sodišču zoper Ministrstvo za notranje zadeve zaradi neustavnosti aktov in dejanj tega ministrstva oziroma njegovih uslužbencev pri postopku overjanja podpisov volilcev, ki so želeli dati podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma, in da sodni postopek še ni končan.
Posledica razglasitve zakona je tudi njegova objava in s tem njegova uveljavitev. Zato naj bi tudi objava predstavljala kršitev ustavnih pravic pritožnice.
2.Prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.
3.Ukaz Predsednika Republike o razglasitvi zakona ni akt, zoper katerega bi bila dovoljena ustavna pritožba. Razglasitev zakona je mogoče šteti za akt v postopku zakonodajnega odločanja v širšem smislu (glej odločbo št. U-I-104/01 z dne 14. 6. 2001, Uradni list RS, št 52/01). Akt razglasitve zakona in njegova objava ne vplivata na sprejem zakona, saj se lahko razglasi in objavi le zakon, ki je bil pred tem sprejet v predpisanem zakonodajnem postopku. Razglasitev zakona in njegova objava sta ustavno določena pogoja za uveljavitev že sprejetega zakona in ne za njegov sprejem. Ustava namreč določa, da mora biti zakon, ki ga je Državni zbor že sprejel, razglašen in objavljen (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 91. člena Ustave), pri čemer morajo biti spoštovane določbe Ustave glede uveljavljanja pravice do vložitve suspenzivnega veta (drugi odstavek 91. člena) in določbe Ustave in zakona glede uveljavljanja pravice do odločanja na referendumu (90. člen Ustave in 21. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - ZRLI). Nespoštovanje teh ustavnih določb predstavlja bistveno kršitev postopka, po katerem je bil zakon, ki je predmet akta o razglasitvi, sprejet (odločba št. U-I-104/01), vendar teh kršitev ni mogoče izpodbijati v postopku z ustavno pritožbo.
4.Objava zakona je materialno dejanje in ni pravni akt. Gre za dejanje, s katerim postane zakon navzven spoznaven in je kot pogoj za uveljavitev zakona potrebna zato, da imajo naslovljenci zakona možnost seznaniti se z njegovo vsebino. Gre za pravno dejstvo, na katero veže Ustava določene pravne posledice - uveljavitev (pravno učinkovanje zakona, prvi odstavek 154. člena Ustave). V tem pomenu ga je mogoče šteti v zakonodajni postopek v širšem smislu. Objavi se le zakon, ki je sprejet in razglašen.
Kršitve zakonodajnega postopka zaradi nespoštovanja ustavnih določb glede objave zakonov ni mogoče izpodbijati v postopku z ustavno pritožbo.
5.Akt razglasitve zakona in objava zakona sta del zakonodajnega postopka v širšem smislu, zoper katera ni dovoljena ustavna pritožba (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
6.Senat ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata
Milojka Modrijan