Jedro

Prosilka želi pravno pomoč za narok, na katerem bo sodišče odločalo o nadomestitvi plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist na podlagi 19.a člena ZP-1. Glede na težo dejanja in zagroženo sankcijo ter kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njene pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku stranki z interesom potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP. Gre za enostavno pravno zadevo, kjer ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo, ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj, niti pa ni podal navedb glede dodelitve BPP, zapisal je samo opravilno številko.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je ugodila prošnji stranke z interesom (prej prosilca) in mu dodelila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. PRnk 17/2024, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist pred sodiščem na prvi stopnji od 11. 5. 2024 dalje.

2.V obrazložitvi je navedla, da stranka z interesom izpolnjuje materialnopravne pogoje za dodelitev BPP, saj prejema denarno socialno pomoč. Glede izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP pa je, v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ugotovila, da prosilec naproša za BPP v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil namreč prosilec z odločbo o prekršku št. 5550100530598 z dne 21. 12. 2023 spoznan za odgovornega storitve prekrška po 20.a točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1). Izrečena mu je bila globa v skupni višini 500,00 EUR in stranska sankcija odvzema predmetov, in sicer kovinski bokser. Prosilec želi izrečeno globo poravnati z delom v splošno korist, v zvezi s čemer je Okrajno sodišče v Celju, zaradi razjasnitve okoliščin oz. ugotovitve materialnega pogoja iz 19.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), razpisalo narok za zaslišanje tožnika. Toženka je zaključila, upoštevajoč 19.a člen ZP-1, da je nedvomno, da prosilec (sedaj stranka z interesom) izpolnjuje pogoje, ki jih v prvem in drugem odstavku 19.a člena ZP-1 določa zakon za nadomestitev plačila globe in stroškov z delom v splošno korist. Tako je izgled za uspeh v postopku za nadomestitev plačila globe in stroškov z delom v splošno korist. Smiselno je, da se prosilcu, za zaslišanje na naroku v postopku za nadomestitev plačila globe, dodeli strokovna pomoč odvetnika, da bo prosilec s pomočjo odvetnika v postopku aktivno sodeloval in izpostavljal tista pravno pomembna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi in za presojo sodišča o upravičenosti do nadomestitve plačila globe.

3.Tožnik v tožbi poudarja, da je na prosilcu breme dokazovanja razumnosti in ekonomske upravičenosti postopka (verjetnosti za uspeh), oziroma breme, da v prošnji navede dovolj dejstev, ki omogočajo presojo pogojev za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Trdi, da bi prosilec v prošnji moral vsaj z nekaj navedbami pojasniti kaj želi, nato pa bi organ za BPP opravil vsebinsko oceno zadeve. Toženka prosilca ni pozvala k dopolnitvi vloge in je sama, brez, da bi prosilec v zvezi s tem kaj navedel, presodila, kakšno obliko in obseg BPP se mu odobri, kar je po mnenju tožnika nepravilno in pomeni bistveno kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da je toženka napačno presodila, da so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in meni, da je pričakovanje osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti.

4.Tožnik meni, da gre v postopku nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist glede na ugotovljeno pravno in dejansko stanje, za enostavno pravno zadevo, kjer ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj. Tudi osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku potrebno in pravično dodeliti BPP. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zavrnitev zahtevka, podredno pa vrnitev v ponovni postopek.

5.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala le upravni spis. Prav tako odgovora na tožbo ni podala stranka z interesom.

6.Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo. Naroka se je udeležil le tožnik. Narok se je izvedel v odsotnosti pravilno vabljene toženke, ki je poslala sodišču pisno soglasje, da se naj glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti. Naroka se ni udeležila niti stranka z interesom, ki svojega izostanka ni opravičila.

7.V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter priloge A1.

8.Tožba ni utemeljena.

9.V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka ugodila prošnji stranke z interesom za dodelitev izredne BPP.

10.V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Dodelitev BPP urejajo nadaljnje določbe ZBPP. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona, se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Tretji odstavek 24. člena ZBPP pa določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Za tožnika je sporna pravilna uporaba (prvega odstavka) 24. člena ZBPP.

12.Vrhovno sodišče je v več zadevah (npr. sodbi X Ips 207/2014 in X Ips 226/2014, obe z dne 11. 11. 2015, ter sodba X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015) obrazložilo, na kakšen način je treba razumeti oziroma uporabiti določbe 24. člena ZBPP pri odločanju o dodelitvi BPP v kazenskih postopkih. Pojasnilo je, da je v kazenskih postopkih pravica do BPP varovana tudi v povezavi s pravico do obrambe s pomočjo zagovornika po 29. členu Ustave kot elementom pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.¹ Po ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c tretjega odstavka 6. člena Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), treba uporabiti naslednje kriterije: - resnost kršitve in težo zagrožene kazni; - kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s čimer je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženca. V kazenski zadevi je tako, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, kot temeljne in ključne okoliščine treba upoštevati težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. V primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih postopkih. Pri tem ocena možnosti uspeha (v smislu njegovega končnega izida za obdolženca) za prvostopenjski kazenski postopek ni bistvena.

13.Upravno sodišče je nato v svoji sodni praksi večkrat (prim. sodbe v zadevah III U 137/2017, I U 1885/2020 in III U 73/2022) pojasnilo, da so stališča, ki so se izoblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi postopki in ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse ESČP, uporabljiva tudi v sodnih postopkih o prekrških. Prekrški namreč spadajo v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, in tudi v teh postopkih je treba upoštevati minimalna ustavnopravna jamstva. Ob tem pa ni mogoče zanemariti, da je že zakonodajalec opravil določeno tehtanje v smislu okoliščin, ki jih je kot relevantne izpostavilo Vrhovno sodišče, s tem, ko je določeno dejanje opredelil kot prekršek (in ne kot kaznivo dejanje, ki pomeni resnejšo kršitev pravnega reda), za prekrške pa so posledično predpisane drugačne, praviloma lažje sankcije kot za kazniva dejanja. Obenem ni mogoče spregledati, da je iz sodne prakse, v kateri je Vrhovno sodišče oblikovalo zgoraj opisana stališča, razvidno, da se Vrhovno sodišče ni izreklo, da bi bilo treba BPP, celo kadar gre za kazenski postopek, odobriti vsakemu obdolžencu, ki izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP. Izrecno je namreč kot napačno zavrnilo stališče, da se dodeljevanje BPP na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto postopka, ampak je poudarilo nasprotno, da ZBPP v pomensko odprtih normah 24. člena pri presoji dodelitve BPP na tej podlagi omogoča tudi upoštevanje vrste postopka. To pa pomeni, da je stališča Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na dodelitev BPP za kazenski postopek, za sodni postopek o prekršku treba uporabiti ob upoštevanju narave tega postopka in v njem obravnavanih protipravnih dejanj ter dejstev in okoliščin konkretnega primera in zanj relevantne pravne podlage.

14.Ob povedanem tako sodišče zaključuje, da je v zadevi ugotoviti, da je bila stranka z interesom v prekrškovnem postopku spoznana za odgovorno storitve prekrška po 20.a točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1. Sedaj želi pravno pomoč za narok, na katerem bo sodišče odločalo o nadomestitvi plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist na podlagi 19.a člena ZP-1

15.Upravičen je očitek tožnice, da je bila stranki z interesom odobrena BPP, čeprav ni navedla želene vrste in oblike ter obsega BPP, kot to zahteva 32. člen ZBPP, ki se sicer uporablja tudi v primeru dodelitve nujne BPP.

16.Čeprav je toženka zapisala, da ima stranka z interesom verjetne izglede za uspeh in da bo pričakovani izid zadeve pomembno vplival na prosilčev socialno-ekonomski položaj, pa pravilna presoja dejstev in okoliščin zadeve ne vodi do takšnega zaključka. Toženka namreč presoje ni izvedla glede na opisane kriterije, ki jih izpostavilo Vrhovno in Upravno sodišče v zgoraj navedeni sodni praksi. Prav tako je materialno napačen zaključek, da je smiselno, da se stranki z interesom dodeli strokovna pomoč odvetnika, da bo tako v postopku aktivno sodelovala in izpostavila tista pravno pomembna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi. Sodišče meni, da glede na težo dejanja in zagroženo sankcijo ter kompleksnost zadeve in osebne okoliščine stranke z interesom ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njene pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku stranki z interesom potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP.

17.Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bila s plačilnim nalogom stranka z interesom spoznana za odgovorno storitve prekrška po 20.a točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1. Izrečena ji je bila globa v skupni višini 500,00 EUR in stranska sankcija odvzema predmetov, in sicer kovinski bokser. V konkretnem postopku pa želi sedaj stranka z interesom nadomestitev plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist. Pri tem pa je sodišče vezano na 19.a člen ZP-1. Ta določa, da storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist (prvi odstavek). Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč (drugi odstavek). Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 EUR globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev (tretji odstavek). Če sodišče ob upoštevanju storilčeve delovne zmožnosti, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število ur dela v splošno korist, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 30 in več kot 400 ur (četrti odstavek).

18.Upoštevajoč navedeno je upravičen očitek tožnika, da glede na dejansko stanje, kot tudi s stališča pravne podlage ne gre za kompleksno zadevo, gre za enostavno pravno zadevo, kjer ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo, ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj. V tej zvezi sodišče še pripominja, da stranka z interesom ni podala nobenih navedb, torej tudi takšnih ne, iz katerih bi bile razvidne takšne njene osebnostne lastnosti, ki bi zahtevale dodelitev BPP. Stranka z interesom namreč, kot rečeno, ni podala nobenih navedb glede dodelitve BPP, razen da je zapisala opravilno številko zadeve. Navedeno, glede na zakonsko ureditev in navedeno sodno prakso, za dodelitev BPP ne zadošča.

19.Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na materialno pravo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

20.Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o zavrnitvi vloge prosilca. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnik ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani.

-------------------------------

1Tretji odstavek 6. člena EKČP namreč v točki c) določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.