Jedro

Pritožba spregleda, da so v skladu s četrtim odstavkom 51. člena OZ veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V obravnavani zadevi je jasno, da podaljšanje roka za izpolnitev olajšuje obveznosti dolžnika, prav tako urejanje premoženjskih razmerij zakoncev ob razvezi ni v javnem interesu, pač pa je v interesu pogodbenih strank, to je bivših zakoncev, da ob razvezi rešijo tudi to vprašanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi I 403/2018 z dne 29. 11. 2018 razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo.

2. Zoper tako odločitev se upnica pravočasno pritožuje ter navaja, da dolžnik ni izkazal pravnega interesa za vsebinsko presojo njegovega ugovora, ker je upnica umaknila predlog za izvršbo. V zvezi z ugovornim razlogom iz 9. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru, pa upnica navaja, da je predlog za izvršbo vložila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, iz katerega jasno izhaja višina in datum zapadlosti dolžnikove obveznosti, ki jo mora izpolniti izključno upnici. S tem, ko je sodišče prve stopnje upoštevalo listino - Sporazum z dne 18. 3. 2018, s katero se je odložila zapadlost terjatve ter dogovorilo nakazilo tretji osebi - hčerki upnice in dolžnika, je sodišče prve stopnje preveč široko razlagalo pravno naravo tega Sporazuma. Gre namreč za zasebno listino, ki ne more prevladati nad dokazno močjo notarskega zapisa, zato ne gre za veljavno listino, na podlagi katere bi upnica odložila izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri ugovornih navedbah, da sta z upnico s podpisom Sporazuma z dne 18. 3. 2018 odložila izpolnitev njegove obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja U.M. SV /2017 z dne 28. 3. 2017, ki predstavlja sporazum upnice in dolžnika o ureditvi medsebojnih razmerij po prenehanju zakonske zveze. Upnica in dolžnik sta se z njim dogovorila o razdelitvi skupnega premoženja na ta način, da dolžnik obdrži stanovanjsko hišo, upnici pa plača skupno 100.000,00 EUR, in sicer 60.000,00 EUR do 20. 11. 2017, 13.333,00 EUR do 20. 11. 2018, 13.333,00 EUR do 20. 11. 2019 in 13.334,00 EUR do 20. 11. 2020. Upnica je predlog za izvršbo vložila zaradi izterjave drugega obroka v znesku 13.333,00 EUR, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da je upnici plačal 60.000,00 EUR, medtem ko sta se 18. 3. 2018 z upnico dogovorila, da bo preostalih 40.000,00 EUR plačal do 12. 3. 2021 na TRR hčerke L.P. 7. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine ter na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri organizaciji za plačilni promet. Tretji odstavek 46. člena ZIZ določa, da se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet. Iz obvestila NKBM d.d. z dne 20. 12. 2018 izhaja, da je banka v celoti izvršila sklep o izvršbi, kar je bil tudi razlog, da je upnica 27. 12. 2018 umaknila predlog za izvršbo. V taki situaciji dolžnik vsekakor ima pravni interes, da se vsebinsko odloči o njegovem ugovoru, zato je sodišče prve stopnje ne glede na pritožbene navedbe ravnalo pravilno, ko je obravnavalo ugovor kljub temu, da je upnica umaknila predlog za izvršbo.

8. V zvezi s Sporazumom z dne 18. 3. 2018 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta ga podpisala upnica in dolžnik, ter da iz njega povsem določno in jasno izhaja, da se nanaša na dolžnikove obveznosti po notarskem zapisu, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov. Prav tako je jasno določen nov datum zapadlosti in nov način izpolnitve, čemur pritožba niti ne oporeka, zato se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za dogovor o odložitvi dospelosti dolžnikove obveznosti, kar je v skladu z 9. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ utemeljen ugovorni razlog.

9. Drži pritožbena navedba, da sporazum ni sklenjen v obliki notarskega zapisa, vendar po stališču pritožbenega sodišča to ni potrebno, saj ZIZ ne zahteva, da je dogovor o odložitvi dospelosti sklenjen v isti obliki kot izvršilni naslov. Taka ureditev je smiselna, saj ZIZ poleg notarskega zapisa pozna še druge izvršilne naslove (sodna odločba, sodna poravnava, druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske Unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov), kjer se upnik in dolžnik brez sodelovanja državnega organa, ki je izdal tak izvršilni naslov, o odložitvi dospelosti sploh ne bi mogla dogovoriti. Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi upnici pravilno pojasnilo, da kljub upoštevanju odložene dospelosti še vedno razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ji omogoča, da svojo terjatev prisilno izterja, če dolžnik po poteku roka iz sporazuma ne bo poravnal svoje obveznosti.

10. Poleg tega Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), v prvem odstavku 51. člena določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v prvem odstavku 64. člena določa, da je pogoj za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev tudi sporazum o delitvi skupnega premoženja sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Tak sporazum, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavani zadevi, mora biti torej sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

11. Pritožbene navedbe, da bi moral biti Sporazum z dne 18. 3. 2018 sklenjen v isti obliki, izhajajo iz ureditve po drugem odstavku 51. člena OZ, ki določa, da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Pri tem pa pritožba spregleda, da so v skladu s četrtim odstavkom 51. člena OZ veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V obravnavani zadevi je jasno, da podaljšanje roka za izpolnitev olajšuje obveznosti dolžnika, prav tako urejanje premoženjskih razmerij zakoncev ob razvezi ni v javnem interesu, pač pa je v interesu pogodbenih strank, to je bivših zakoncev, da ob razvezi rešijo tudi to vprašanje.

12. Prvi odstavek 280. člena OZ določa, da mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev, ki je v sporazumu dogovorjena v korist mladoletne hčerke upnice in dolžnika zato po stališču pritožbenega sodišča pomeni izpolnitev osebi, določeni s pogodbo med upnikom in dolžnikom.

13. Glede na vse obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z ugovorom dolžnika pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).