Jedro

Zahteve, ki se tičejo izključno interesov zagovornika, so nedovoljene.1 Po pravnomočnosti sodbe lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti le osebe, ki so navedene v prvem odstavku 421. člena ZKP. Zagovornik je naveden med temi osebami, vendar je upravičen to izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca, ne pa tudi v (izključno) svojo korist. Zagovornik torej ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper tiste pravnomočne odločbe, izdane v kazenskem postopku, ki ne zadevajo obsojenca in njegovih pravic ali dolžnosti, temveč se nanašajo izključno na zagovornika.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom I K 17853/2019 z dne 3. 7. 2023 odločilo, da se obdolženi A. A. prizna nagrada in potrebni izdatki njene zagovornice, ki se nakažejo na transakcijski račun njene zagovornice Anke Kozamernik, ki je zavezanka za plačilo davka na dodano vrednost. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom I Ks 17853/2019 z dne 24. 8. 2023 pritožbo obdolženkine zagovornice zavrnil kot neutemeljeno in odločil, da je zagovornica dolžna plačati sodno takso za pritožbeni postopek v višini 50,00 EUR.

2.Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženkina zagovornica, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. V obrazložitvi zahteve trdi, da je sodišče izbralo napačno tarifno številko Odvetniške tarife in zaradi tega nezakonito priznalo nagrado obdolženkine zagovornice. Kršitev utemeljuje z navedbami, da je sodišče izhajalo iz zmotnega stališča, da se predobravnavni narok opravi pred sodnikom posameznikom. V rednem kazenskem postopku namreč sodišča sodijo zborno, edina izjema, ki jo dopušča Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pa je predvidena v 2. točki drugega odstavka 285.f člena tega zakona. Predobravnavni narok se opravi pred predsednikom senata, kar ni enako kot pred sodnikom posameznikom. Odvetniška tarifa določa višino nagrade zagovornika glede na težo kaznivega dejanja in kompleksnost postopka. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi določbe 25. člena ZKP zagovornici priznati za zagovor obdolženke na predobravnavnem naroku 600 točk po 3. točki tarifne številke 10 odvetniške tarife. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in spremeni pravnomočno odločitev tako, da vložnici prizna nagrado zagovornici za udeležbo na predobravnavnem naroku v višini 600 točk oziroma podrejeno, da izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je v odgovoru na zahtevo podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlagala njeno zavrnitev. Navedla je, da se ne strinja z izhodiščno trditvijo zahteve, da zastopanje obdolženca na predobravnavnem naroku pred okrožnim sodiščem pomeni zastopanje pred senatom in ne pred sodnikom posameznikom. Predobravnavni narok se ne izvede pred senatom temveč vedno pred predsednikom senata, ki predobravnavni narok vodi kot sodnik posameznik. Predsednika senata zato ni mogoče enačiti s senatom treh sodnikov.

4.Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bili obdolženka in njena zagovornica seznanjeni, vendar se o njem nista izjavili.

B.

5.V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Kranju s sklepom I K 17853/2019 z dne 29. 5. 2023 v skladu z določbo 293. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženo A. A. zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker je okrožno državno tožilstvo umaknilo obtožni predlog. Z istim sklepom je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke, potrebni izdatki in nagrada zagovornice in pooblaščenca oškodovanca, bremenijo proračun. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče na predlog obdolženkine zagovornice za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornice Anke Kozamernik znašajo 3.740,89 EUR in da se navedeni znesek po pravnomočnosti sklepa in predložitvi računa izplača iz proračunskih sredstev sodišča in se nakaže na odvetničin transakcijski račun. Iz razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa je razvidno, da je zagovornica s predlogom delno uspela. Za udeležbo na predobravnavnem naroku je po 3. točki tarifne številke 10 Odvetniške tarife priglasila nagrado v višini 600 točk, do katere pa po stališču sodišča ni bila v celoti upravičena, ker se predobravnavni narok opravi pred sodnikom posameznikom, za kar je predvidena nagrada po 2. točki tarifne številke 10 Odvetniške tarife v višini 250 točk.

6.Tej odločitvi zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje z obrazložitvijo, da izpodbijani pravnomočni sklep pojem predsednika senata napačno enači s pojmom sodnika posameznika.

7.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da je v primerih, ko zagovornik uveljavlja kršitve kazenskega postopka v zvezi s stroški kazenskega postopka bistveno razlikovati med zahtevami, vloženimi v korist obdolženca ali obsojenca, in tistimi, ki so vložene izključno v korist zagovornika. Zahteve, ki se tičejo izključno interesov zagovornika, so nedovoljene.1 Po pravnomočnosti sodbe lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti le osebe, ki so navedene v prvem odstavku 421. člena ZKP. Zagovornik je naveden med temi osebami, vendar je upravičen to izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca, ne pa tudi v (izključno) svojo korist. Zagovornik torej ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper tiste pravnomočne odločbe, izdane v kazenskem postopku, ki ne zadevajo obsojenca in njegovih pravic ali dolžnosti, temveč se nanašajo izključno na zagovornika.

8.V obravnavanem primeru je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero so bili njej priznani nagrada in potrebni izdatki za zastopanje obdolžene A. A., ki jo je zagovornica zastopala v kazenskem postopku po pooblastilu. S to odločbo bi utegnilo biti poseženo v zagovorničine pravice, ne pa v pravice obdolženke. Zahteva za varstvo zakonitosti zato v ničemer ne zastopa interesov obdolženke, temveč je vložena izključno v zagovorničinem interesu.

C.

9.Ker zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

10.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1.Primerjaj na primer sklepe Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Ips 48056/2014 z dne 2. 3. 2017, I Ips 38313/2016 z dne 24. 1. 2019 in I Ips 63367/2020 z dne 19. 1. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 92, 92/2, 421, 421/1, 423, 423/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.