Jedro

V skladu s 7. členom ZDOIONUS ni podana sodna pristojnost v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja (tako, da se predlaga, da se del naselja, ki leži v eni občini, izloči in priključi ozemlju druge občine). Upravno sodišče je v skladu s 112. členom ZEN pristojno v sporu ureditve meje takrat, kadar gre za vprašanje poteka mejne linije med sicer že določenima območjema dveh naselij, ki pripada dvema različnima občinama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče v skladu s 1. točko 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožbo tožeče stranke, ker ne gre za sodno pristojnost. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ureditev meje med občinama R. in B. po 75. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE; Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02) na območju prostorskega okoliša naselja N.R. v površini približno 12,5 km2, ki je del k.o. L. Z modificiranim tožbenim zahtevkom je predlagala potek meje med občinama po meji med k.o. L. in k.o. N.R., tako da se del naselja N.R., ki leži v prostorskem okolišu Občine B. priključi ozemlju tožeče stranke, tako da postane prostorski okoliš teritorialno del Občine R. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavani zadevi za spor glede območja naselja N.R., ki po 2. členu Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-UPB1; Uradni list RS, št. 108/06) v celoti leži v občini B. Ker se s tožbo zahteva sprememba območja naselja N.R. in ne sprememba poteka občinske meje med občinama v ožjem smislu po 122. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN; Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 - odločba US) oziroma vsebinsko enaki ureditvi 75. člena ZENDMPE, jo je treba obravnavati po 7. členu Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS; Uradni list RS, št. 25/08). Glede na citirani člen je odločanje o spremembi mejnega naselja namreč možno samo sporazumno, saj možnost reševanja spora pred upravnim ali pred katerim drugim sodiščem ni predvidena. Tudi drugi zakoni glede spora o spremembi območja naselja ne določajo sodne pristojnosti. Glede na naravo upravnega spora, ki je vselej spor o zakonitosti upravnega akta, upravnega spora o tem vprašanju, če ga zakon izrecno ne ureja, v primeru nesoglasja med občinama ne more biti.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in primarno predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev zahtevku, podrejeno pa ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je že predlagala postopek za spremembo spornega območja Državnemu zboru RS, Ministrstvu za okolje in prostor in vložila predlog za ureditev meje pri Geodetski upravi RS, vendar sta bila predloga zavrnjena iz razloga nepristojnosti. V primeru da upravno sodišče ni pristojno, mora odstopiti zadevo pristojnemu organu. Zatrjuje, da vprašanje meje med občinama v tej zadevi pomeni, da ta ni pravilno določena in da je zaradi tega del območja neupravičeno prešel v drugo občino. Dodaja tudi, da je v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja podana sodna pristojnost. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 112. člena veljavnega ZEN (in vsebinsko enakemu 1. odstavku 75. člena ZENDMPE, ki je veljal ob vložitvi tožbe) lahko samoupravne lokalne skupnosti zahtevajo ureditev meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in vpis urejene meje v register prostorskih enot, pri čemer zahtevo vložijo vse prizadete stranke samoupravne lokalne skupnosti skupaj. Po 5. odstavku istega člena ZEN (oziroma 5. odstavku 75. člena ZENDMPE) v sporu o mejah samoupravnih lokalnih skupnosti odloča Upravno sodišče RS, postopek pred upravnim sodiščem na podlagi tega člena pa se lahko začne ne glede na to, ali je bila meja že urejena. Po 7. členu ZDOIONUS lahko občina spremeni območja obstoječih naselij z odlokom, tako da določi območje novega naselja oziroma odloči o izločitvi dela naselja in priključitvi tega dela naselja sosednjemu naselju (1. odstavek), občina pa ne sme enostransko spreminjati območij naselij tako, da se s spremembo območja naselja poseže na območje sosednje občine (2. odstavek). Spremembo območja naselij ob občinski meji tako, da se del območja naselja ene občine izloči in priključi območju naselja druge občine, morajo občine izvesti sporazumno in istočasno urediti mejo občin v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje nepremičnin (3. odstavek 7. člena ZDOIONUS).

V obravnavani zadevi je sporno, ali je v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja med občinama podana sodna pristojnost. Po presoji vrhovnega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je glede na zakonsko ureditev o določitvi območja naselij po ZDOUIONUS pristojnost upravnega sodišča v primeru spora med občinama, kadar gre za ureditev meje po 112. členu ZEN, podana v primeru, ko gre za vprašanje poteka mejne linije med sicer že določenima območjema dveh naselij, ki pripada dvema različnima občinama. V obravnavanem primeru pa tudi po presoji vrhovnega sodišča ne gre za spor o poteku občinske meje v ožjem smislu v skladu z 112. členom ZEN, ampak za spor o spremembi območja mejnega naselja N.R. med občinama, ki po 7. točki 2. člena ZUODNO-UPB1 v celoti spada pod toženo stranko (Občina B.), zato je potrebno začeti postopek v skladu z določbami ZDOIONUS. Tožeča stranka s tožbo namreč uveljavlja spremembo območja tega mejnega naselja, saj zahteva izločitev dela naselja N.R., ki leži v prostorskem okolišu iz Občine B. in njegovo priključitev ozemlju tožeče stranke, tako da postane prostorski okoliš teritorialno del Občine R. Zaradi navedenega na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati navedbe tožeče stranke, da vprašanje meje med občinama v tej zadevi pomeni, da ta ni pravilno določena in da je zaradi tega del območja neupravičeno prešel v drugo občino.

Glede na citirane določbe ZEN in ZDOIONUS se vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja med občinama sodna pristojnost sploh ni podana, saj veljavni slovenski pravni red glede spremembe območja mejnega naselja med občinama predpisuje sporazumno odločanje, na podlagi katerega lahko občine posegajo v svoja območja, določena z ZUODNO-UPB1 po postopku določenem v ZDOIONUS. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, ki je tožbo po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo zaradi tega, ker ne gre za sodno pristojnost. Po 3. odstavku 18. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07) sodišče razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče RS, zato je tudi neutemeljen pritožbeni ugovor tožeče stranke, da bi moralo upravno sodišče v primeru sodne nepristojnosti zadevo odstopiti pristojnemu organu.

V zvezi z navedbami tožeče stranke, da sta bila tako predlog za spremembo spornega območja Državnemu zboru RS, Ministrstvu za okolje in prostor, kot predlog za ureditev meje pri Geodetski upravi RS (v nadaljevanju:; GURS) zavrnjena iz razloga nepristojnosti, pa vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Državni zbor RS predlog tožeče stranke odstopil Ministrstvu za okolje in prostor dne 7.11.2005, ko še ni bil sprejet ZDOIONUS, ki je začel veljati šele dne 29.3.2008. Navedbe tožeče stranke, da je GURS predlog za ureditev meje zavrnila zaradi nepristojnosti, pa ne držijo, saj je iz dopisa GURS razvidno, da predlog ni bil obravnavan, ker je bilo o isti stvari že odločeno, zato jih vrhovno sodišče sploh ni presojalo.

Ker v obravnavani zadevi tudi niso bile podane kršitve, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče glede na navedeno na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.