Jedro

40. člen ZBPP določa rok, v katerem je izvajalec BPP dolžan vrniti napotnico, in tudi posledico, če se napotnica ne vrne v predpisanem roku. Določba je prisilne narave in zato je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice ne more odobriti plačila, pa čeprav je storitev opravljena. V obravnavani zadevi je sporen začetek teka roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP: prosilki se odobri redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Enako izhaja iz napotnice. To pa pomeni, da je bila storitev opravljena z vročitvijo sodbe tožeči stranki ter da se odobrena BPP ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku, kakršno je pridobitev potrdila o pravnomočnosti, na katerega se sklicuje tožeča stranka. To nadalje pomeni, da je pristojni organ pravilno štel storitev za opravljeno z vročitvijo sodbe ter glede na (nesporni) datum vračila napotnice predlog tožeče stranke za plačilo storitve BPP kot prepozen zavrgel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov po napotnici sodišča Bpp 1164/2014 z dne 19. 2. 2015, ki ga je sodišče prejelo 22. 6. 2015. 2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je bil odvetnik A.A. z odločbo Bpp 1164/2014 z dne 19. 2. 2015 dodeljen za nudenje redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B. od 26. 11. 2014 dalje, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku, zaradi regresnega zahtevka v višini 5 290,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je dne 22. 6. 2015 službi za BPP vrnila izpolnjeno napotnico s stroškovnikom. Po pregledu napotnice, odločbe o BPP in po vpogledu v spis P 202/2014 Okrajnega sodišča na Jesenicah ter ob upoštevanju določb petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa je služba za BPP ugotovila, da je tožeča stranka napotnico vrnila prepozno. V zadevnem pravdnem postopku je bila izdana zamudna sodba z dne 24. 4. 2015, ki je bila tožeči stranki vročena 4. 5. 2015. Z vročitvijo sodbe je bila storitev po odločbi opravljena. Prav tako so bili s tem dnem znani vsi stroški izvajanja pravne pomoči po napotnici. Tožeča stranka je tako izpolnjeno napotnico vrnila po poteku 15-dnevnega roka, ki je začel teči dne 5. 5. 2015 in je potekel 19. 5. 2015. Zato je pristojni organ za BPP predlog tožeče stranke za izplačilo nagrade in stroškov ob uporabi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot prepozen zavrgel. 4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga, ker meni, da je pristojni organ nepravilno ugotovil, da je bila dne 4. 5. 2015, to je z vročitvijo sodbe sodišča prve stopnje, tudi opravljena odvetniška storitev in da je takrat začel teči 15-dnevni rok za vračilo napotnice. Meni namreč, da odvetniška storitev pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje ni opravljena z dnem vročitve sodbe, pač pa z dnem, ko je sodba postala pravnomočna. V napotnici ni navedeno, da bi bil obseg pravne pomoči omejen do prejema sodbe, zato se pristojni organ v obrazložitvi sklepa nepravilno sklicuje na sodbo naslovnega sodišča I U 305/2011, ki se nanaša na drugačno pravno situacijo. Zamudna sodba pa do 19. 6. 2015, ko je bila napotnica oddana priporočeno na pošti, še ni postala pravnomočna, saj do tega dne tožeča stranka ni prejela potrdila sodne pisarne o pravnomočnosti, kar lahko potrdijo tam zaposleni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti po mnenju tožeče stranke prav tako spada v okvir zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Sodba pa ni postala pravnomočna niti do dneva vložitve tožbe, saj se toženi stranki sodba vroča preko sodišča v Avstriji. Zato ni pravilna ugotovitev pristojnega organa, da je bila napotnica vrnjena prepozno in da zato tožeča stranka ni upravičena do nagrade in stroškov in se zato predlog tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov neupravičeno zavrže. 5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Dejansko stanje v zadevi ni sporno. Sporna je uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev BPP in po katerih izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. S citirano določbo je torej izrecno določen rok, v katerem je izvajalec BPP dolžan vrniti napotnico, in tudi posledica, če se napotnica ne vrne v predpisanem roku. Določba je prisilne narave in zato je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice ne more odobriti plačila, pa čeprav je storitev opravljena, kot je bila očitno opravljena v konkretnem primeru.

8. Sporen ostaja rok za vračilo napotnice, oziroma začetek teka tega roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP: prosilki se odobri redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Enako izhaja iz napotnice, ki je v spisih, in zato obseg odobrene BPP ne more biti in tudi ni sporen. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da je bila storitev opravljena z vročitvijo sodbe tožeči stranki ter da se odobrena BPP ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku, kakršno je pridobitev potrdila o pravnomočnosti, na katerega se sklicuje tožeča stranka. (Po)tek pritožbenega roka je pomemben zaradi morebitne vložitve pravnega sredstva (pritožbe), potrdilo o pravnomočnosti pa za izterjavo in torej za dejanja v (drugih) postopkih, ki jih odobrena BPP ne zajema in za katera bi morala prosilka prošnjo za BPP ponovno vložiti. To pa obenem pomeni, da je pristojni organ pravilno štel storitev za opravljeno z vročitvijo sodbe ter z ozirom na (nesporni) datum vračila napotnice predlog tožeče stranke za plačilo storitve BPP kot prepozen zavrgel. 9. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navede pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.