Jedro

Z določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo, da bi republika za državne ceste ali občina za občinske ceste odredila ukrep vzpostavitve prevoznosti javne ceste.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba (1. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 82/98-32 z dne 18.4.2001. 2. Pritožnika sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 30.4.1998 (1. točka izreka) in na podlagi 3. točke 23. člena ZUS zavrnilo predlog za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odredbo Oddelka za okolje in prostor ter promet Mestne občine C. z dne 4.3.1998, s katero je navedeni organ odredil vzpostavitev prevoznosti krajevne ceste - javne poti, kot je bila pred izvedbo rekonstrukcije ceste v decembru 1997 in postavitev betonskih zapornih elementov z medsebojno razdaljo 110 cm na obeh uvozih na predmetno javno pot pri hiši B. in na priključku na B. cesto. Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke zavrnila z utemeljitvijo, da je bila izpodbijana odločba, kot tudi odločba z dne 30.1.1998, izdana na podlagi dejstva, da je bila za gradbeno dovoljenje Upravne enote C. za rekonstrukcijo ceste B. - B. cesta, s sklepom z dne 5.1.1998, dovoljena obnova postopka, v obsegu, da se preveri skladnost gradbene dokumentacije in pridobitev soglasij neposrednih sosedov oziroma izpolnjevanje pogojev iz 1. alinee 36. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO). Hkrati je bilo tudi odločeno, da se gradbeno dovoljenje ne sme izvršiti, dokler se ne odloči o obnovi postopka.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da nima pomislekov v uporabo 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, ZJC), v katerem je dano pooblastilo občini, da do sprejetja občinskega odloka o občinskih cestah, upravlja z občinskimi cestami. Po določbi 2. odstavka 82. člena ZJC se do sprejetja občinskega odloka smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na državne ceste. Glede na navedeno določilo in ker gre v obravnavani zadevi za občinsko cesto, ki je tudi po sedanjem odloku Mestne občine C. opredeljena kot javna pot v lasti in upravljanju občine, je zavrnilo tožbeni ugovor, da Mestna občina C. kot lokalna skupnost ni bila pristojna za odrejanje ukrepov, ki so predmet tega spora.

Sodišče prve stopnje pa je tožbi ugodilo, ker je presodilo, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka. Dne 4.3.1998 je Oddelek za okolje in prostor ter promet in Zavod za varstvo okolja v njegovi sestavi, z odredbo ob sklicevanju na 15. in 82. člen ZJC odredil vzpostavitev prevoznosti krajevne ceste - javne poti, kot je bila pred izvedbo rekonstrukcije v decembru 1997, hkrati pa je odredil postavitev betonskih elementov z medsebojno razdaljo 110 cm na obeh uvozih na predmetno javno pot pri hiši B. in na priključku na B. cesto. Prvostopni organ niti tožena stranka tega ukrepa nista obrazložila. Po presoji sodišča prve stopnje je tak izrek sam s seboj v nasprotju, saj na eni strani odreja vzpostavitev v prejšnje stanje, hkrati pa odreja postavitev zapornih elementov, ne da bi bilo ugotovljeno, ali so bili taki zaporni elementi postavljeni že pred rekonstrukcijo. Navedeno je tožeča stranka izrecno uveljavljala v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa, vendar tožena stranka na te pritožbene ugovore ni odgovorila, čeprav bi morala glede na določbo 2. odstavka 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Po presoji sodišča prve stopnje je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev. Zaradi neobrazložene odločitve tudi izrečenega ukrepa ni mogoče preizkusiti.

Pritožnika kot prizadeti stranki v tem upravnem sporu v pritožbi uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti in naloži tožeči stranki povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Navajata, da sodišče prve stopnje ni preizkušalo trditev tožeče stranke o tem, kakšna dela je treba še izvesti. Gre namreč za gradbene posege, ki bi bili izvedeni ob njuni hiši. Že ob izvajanju dotedanjih del je nastala škoda na njuni nepremičnini, z obnovo del pa bi se njuna hiša zrušila. Navajata, da se je z izdajo izpodbijane odločbe preprečila nadaljnja samovolja tožeče stranke.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka Pritožbeno sodišče se sicer strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, vendar delno iz drugih razlogov.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da je v 82. členu ZJC dano pooblastilo toženi stranki za odrejanje ukrepov, ki so predmet tega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do sprejetja odloka o občinskih cestah glede upravljanja občinskih cest v 2. odstavku 82. člena ZJC dano pooblastilo za uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na državne ceste. Nepravilno pa je sklepalo, da je z navedeno določbo dana tudi pravna podlaga za izdajo sporne odredbe. Ob smiselni uporabi določbe 16. člena ZJC res izhaja, da je upravljalec sporne javne poti občina. Po presoji pritožbenega sodišča pa s to določbo, niti z drugimi določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo, da bi republika za državne ceste, niti občina za občinske ceste, odrejala ukrepe, ki so predmet obravnavane zadeve.

V obravnavani zadevi je bilo tožeči stranki za rekonstrukcijo ceste izdano gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno. Za gradbeno dovoljenje je bila sicer dovoljena obnova postopka, kar pa ne pomeni, da je bilo odpravljeno. Po presoji pritožbenega sodišča pa pomeni izdana odredba, s katero je bila tožeči stranki naložena vzpostavitev prevoznosti ceste in postavitev betonskih elementov, poseg v pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Nedopustnost posega v pravnomočno gradbeno dovoljenje in neobrazloženost izpodbijane odločbe (kar je napotilo že sodišče prve stopnje) pa so razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo prizadetih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če se v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta. Konkretni upravni spor predstavlja prav takšen spor.