Jedro

V primerih, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo tožencu, da mora plačati tožniku 12.229,00 DEM v tolarski vrednosti po tečaju na dan plačila in stroške postopka, medtem ko je višji zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper navedeno sodbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, s katero je uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagal, da se sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavita. Revizija očita sodbama sodišč nižjih stopenj pomanjkljivo navedbo razlogov za sprejeto odločitev.

Zatrjuje, da tožniku nihče ni odvzel avtomobila, da odvzem pravno ni bil utemeljen in da tožnik ni uporabil pravnih sredstev zoper odvzem, ki jih je imel na razpolago. Uporabljeno bi moralo biti slovensko in ne nemško materialno pravo. Škodo pa bi lahko predstavljala kvečjemu razlika med nabavno in prodajno vrednostjo spornega vozila.

Tožnik je v odgovoru na revizijo predlagal njeno zavrnitev. Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o vročeni reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je vložil tožbo 14.05.1994 in z njo zahteval plačilo 17.000,00 DEM po tolarski vrednosti. S pravnomočno sodbo je bilo o sporu odločeno tako, da mora toženec plačati tožniku tolarsko vrednost 12.229,00 DEM.

Po ustaljeni sodni praksi se v primerih, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe. Vrednost spora oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje znaša glede na navedena izhodišča manj kot 1,000.000 tolarjev (12.229,00 DEM po tečaju na dan 24.05.1994 - 79,35 SIT kot ga je določilo sodišče prve stopnje, predstavlja vrednost 970.131,15 SIT).

Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev. Po določilu 377. člena ZPP revizijsko sodišče zavrže s sklepom med drugim nedovoljeno revizijo, če ni tega storil že sodnik sodišča prve stopnje. Ker po obrazloženem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje v tem primeru ne presega 1,000.000 tolarjev, je moralo revizijsko sodišče na podlagi navedenih določb zavreči toženčevo revizijo kot nedovoljeno. Ta odločitev temelji na določilu 377. člena ZPP.

Ker tožnikov odgovor na revizijo ni vseboval pravno relevantnih razlogov za odločitev o toženčevi reviziji, z odgovorom nastali stroški niso bili potrebni stroški postopka. Revizijsko sodišče je zato tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrnilo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).