Jedro

Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik v obravnavanem primeru nima sodnega varstva. Tožnik ne nasprotuje izvedenemu izbirnemu postopku kot neizbrani kandidat. V takšnem primeru ima res le odškodninski zahtevek zaradi kršitve prepovedi diskriminacije po petem odstavku 200. člena ZDR-1. Tožnik v tem sporu meni, da je bil v postopku izbire izbran in da mora tožena stranka realizirati svojo izbiro tako, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za zasedbo katerega je bil izbran. Sodišče prve stopnje je zato njegovo tožbo nepravilno zavrglo zaradi odsotnosti sodnega varstva na podlagi 274. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da predmetni spor sodi v sodno pristojnost, saj to izhaja iz 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Tako ni podan nobeden od razlogov za zavrženje tožbe iz 274. člena ZPP, zato sklicevanje sodišča prve stopnje na to določbo ni pravilno. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo, ne da bi opravilo narok v tej zadevi, je storilo bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP oziroma iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožniku pa je tudi onemogočilo pravico do izjavljanja. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je bil tožnik izbran za zasedbo prostega delovnega mesta pomočnik generalnega direktorja za nabavno dejavnost. Tožena stranka je namreč v zvezi s tem sprejela sklep, s katerim je tožnika na to delovno mesto imenoval takratni vršilec dolžnosti direktorja. Sklep je postal dokončen, saj ga formalno nihče ni razveljavil ali drugače odpravil. Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka posredovala tožniku v mnenje, je bila z njegove strani v celoti sprejeta, kar je potrdil v svojem dopisu. Pravdni stranki sta se torej sporazumeli o vsebini pogodbe, podpis je bil le še formalnost in ni imel konstitutivnega vpliva na veljavnost dogovorjenega. Predlaga spremembo sklepa tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker tožnik kot neizbrani kandidat po mnenju sodišča prve stopnje nima sodnega varstva v obliki zahtevka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ampak bi lahko zahteval le odškodnino zaradi diskriminacije.

6. Iz trditvene podlage tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje tudi povzelo v izpodbijanem sklepu, izhaja, da tožnik meni, da je bil izbran v postopku izbire za zasedbo delovnega mesta pomočnik generalnega direktorja za nabavno dejavnost. Tožnik zato od tožene stranke zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

7. Glede na navedeno se izkaže za nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik v obravnavanem primeru nima sodnega varstva. Tožnik namreč ne nasprotuje izvedenemu izbirnemu postopku kot neizbrani kandidat. V takšnem primeru ima res le odškodninski zahtevek zaradi kršitve prepovedi diskriminacije po petem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1). Tožnik v tem sporu v resnici meni, da je bil v postopku izbire izbran in da mora tožena stranka realizirati svojo izbiro tako, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za zasedbo katerega je bil izbran. Sodišče prve stopnje je zato njegovo tožbo nepravilno zavrglo zaradi odsotnosti sodnega varstva na podlagi 274. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo, če bo ugotovilo, da ni podan kakšen drug razlog za zavrženje tožbe, o zadevi odločiti po vsebini.

9. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj glede na sprejeto odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.