Jedro

Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP s tem, ko je opravilo glavno obravnavo, kljub temu da je bilo seznanjeno z dejstvom, da je direktor tožene stranke bolan in se nahaja na psihiatričnem zdravljenju, o čemer so bila priložena tudi zdravniška potrdila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da teh potrdil ne more upoštevati iz razloga, ker jih je predložil oče direktorja tožene stranke, saj ni jasno, kdo bi lahko v takem primeru predložil opravičilo za stranko, za katero je lahko celo vprašljivo, ali je sposobna sama napisati opravičilo. Za opravičeno odsotnost namreč zadostuje, da je sodišče seznanjeno z razlogi odsotnosti in pri tem ni bistveno, kdo sodišču razloge odsotnosti sporoči. V primerih hude bolezni to gotovo ne bo oseba, ki se opravičuje, temveč običajno njen svojec.

Po določbah ZGD družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodni organ in le ta lahko pooblasti drugo osebo za zastopanje. V primeru njegove (direktorjeve) bolezni, očitno ni mogel pooblastiti za zastopanje druge osebe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko ni sprejelo opravičila zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke, nepravilna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v izpodbijanem delu (1. in 3. tč. izreka) ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki izplačati regrese za letni dopust za leta 1995, 1996, 1997 in 1998 v zneskih in z zapadlostjo razvidnih iz izreka sodbe sodišča prve stopnje z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega letnega zneska v plačilo do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 64.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2001 do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oz. podrejeno, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Sodišče prve stopnje je preuranjeno izdalo sodbo, ker je nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje v posledici česar je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Predstavnik tožene stranke se zaradi bolezni ni mogel udeležiti obravnave, njegovo odsotnost je opravičil oče odgovorne osebe in k opravičilu poslal zdravniško spričevalo, česar pa sodišče ni sprejelo in postopek nadaljevalo v odsotnosti tožene stranke. Tožena stranka ponovno trdi, da tožeči ne dolguje ničesar in da je tožeča stranka dne 15.11.1998 podpisala potrdilo, s katerim potrjuje, da ji tožena stranka ne dolguje ničesar. Zaradi bolezni predstavnika - odgovorne osebe tožene stranke ni mogla pravočasno dati obrazloženega odgovora na tožbo in se udeležiti obravnave. Ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je sodišče bistveno kršilo določbe postopka po 8. tč. 339. člena ZPP. Meni, da je s tem pritožba utemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka uspela, to je v 1. in 3. tč. izreka v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč opravilo glavno obravnavo, kljub obvestilu in predloženim dokazom, da je direktor tožene stranke bolan in se obravnave ne more udeležiti.

Pritožba utemeljeno opozarja na dejstvo, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP s tem, ko je opravilo glavno obravnavo, kljub temu, da je bilo seznanjeno z dejstvom, da je direktor tožene stranke bolan in se nahaja na psihiatričnem zdravljenju, čemur so bila priložena tudi zdravniška potrdila. Stališče sodišča prve stopnje, da teh potrdil ne more upoštevati iz razloga, ker jih je predložil oče direktorja tožene stranke, je nerazumljivo. Pritožbenemu sodišču namreč ni jasno, kdo bi lahko v takem primeru predložil opravičilo za stranko, za katero je lahko celo vprašljivo ali je sposobna sama napisati opravičilo. Za opravičeno odsotnost namreč zadostuje, da je sodišče seznanjeno z razlogi odsotnosti in pri tem ni bistveno, kdo sodišču razloge odsotnosti sporoči. V primerih hude bolezni to gotovo ne bo oseba, ki se opravičuje, temveč običajno njen svojec.

Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da opravičila ni mogoče vzeti na znanje iz razloga, ker je pri toženi stranki gotovo še kdo zaposlen in bi lahko nadomeščal direktorja na glavni obravnavi. Po določbah Zakona o gospodarskih družbah družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodni organ. Le poslovodni organ lahko pooblasti drugo osebo za zastopanje. V primeru njegove bolezni, kot je izkazano z zdravniškimi potrdili, očitno ni mogel pooblastiti z zastopanjem druge osebe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko ni sprejelo opravičila zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke nepravilna. S tem je sodišče prve stopnje onemogočilo toženi stranki, da sodeluje v obravnavi pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo v skladu z določbo 1. odst. 354. člena ZPP in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.