- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 171/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.171.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Obdobje vezave v aneksuAli je potrebno, da je v aneksu izrecno navedeno obdobje vezave, ali se lahko to obdobje določi na podlagi drugih okoliščin, kot je prodajna akcija?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba toženca utemeljena, če ne navaja zakonskih pritožbenih razlogov in ne opredeli pritožbenega predloga?
- Soglasje s pogoji aneksaAli toženec s podpisom aneksa izraža soglasje z njegovo vsebino, tudi če v aneksu ni izrecno navedeno obdobje vezave?
- Višina terjatveAli je toženec pravilno izpodbijal višino tožnikove terjatve in ali se šteje, da je dolžan plačati, če ni obrazloženo nasprotoval?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave, saj je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije. Zato v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča VL 28151/2015 z dne 18. 3. 2015, po katerem toženec dolguje tožniku 95,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2015 in izvršilnimi stroški. Tožencu je naložilo, da mora tožniku povrniti tudi 26,33 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.
2. Toženec se je pravočasno pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Navaja, da Aneks št. 20/2013, na katerega se opira sodba, ne vsebuje podatka o dolžini vezave, zato ni res, da je v njegovem primeru ta rok znašal 24 mesecev. Kar ni v pogodbi, ne velja za pogodbeni stranki. Tožnik naj poišče odgovorno osebo za nepravilno sestavljen in nepravilno izpolnjen aneks, ne pa da vali krivdo na toženca. Ni res, da toženec ni nasprotoval višini terjatve, saj je vendar izpodbijal osnovo za nepravilno izstavljen račun.
3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodbo v sporu majhne vrednosti je po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopustno izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in (ali) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi zmotne in (ali) nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
6. Sodišče druge stopnje je torej pri odločanju o pritožbi vezano na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ne sme upoštevati pritožbene trditve, da je bil Aneks št. 20/2013, iz katerega izvira tožnikova terjatev, „nepravilno sestavljen in nepravilno izpolnjen“. Sicer pa je toženec s podpisom Aneksa izrazil svoje soglasje z njegovo vsebino, kar pomeni, da ga določila Aneksa vežejo. Kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave. Ker je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije „24 M Nokia 206-GSM“, je pravilno zaključilo, da v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije (2. člen Aneksa). Brez pomena je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 24. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem katalogi in oglasi niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Toženec je namreč tožnikovo ponudbo očitno sprejel, zato se ne more uspešno upirati izpolnitvi svojih pogodbenih obveznosti do tožnika.
7. Končno je neupravičen tudi pritožbeni očitek glede višine tožnikove terjatve. Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ji toženec v postopku ni obrazloženo nasprotoval. Še več, tega ni storil niti v pritožbi. Ni namreč dovolj, da je toženec ugovarjal podlagi zahtevka. Ker se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), je sodišče prve stopnje smelo brez nadaljnjega domnevati, da je tožnik pravilno izračunal toženčev dolg.
8. Sodišče prve stopnje je po navedenem pravilno uporabilo materialno pravo, ko je izpodbijani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi. Pri tem ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, morebitnih drugih kršitev te vrste pa pritožba ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena v zvezi s 442. členom ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
9. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.