Jedro

Odločitev o združitvi pravd v skupno obravnavanje je stvar procesnega vodstva, ki ima svoj temelj v 313. členu ZPP. Tako se s sklepom lahko združi več pravd med istimi osebami, ki tečejo pred istim sodiščem, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški.

Čeprav istovrstnost pravne in dejanske podlage ni pogoj za združitev pravd, pa se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi združitev obeh zadev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. IV Ig 1494/93 z dne 19.7.1993 ostane v veljavi v 1. točki za znesek 158.290,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.7.1993 dalje do plačila in v 3. točki za 14.280,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1993 dalje do plačila.

V preostalem delu se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 35.730,00 SIT v osmih dneh." 2. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 23.425,00 SIT pritožbenih stroškov v osmih dneh.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z uvodoma citirano sodbo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, obdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena ZPP pritožila tožena stranka in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njen predlog za združitev obravnavane zadeve z zadevo, ki se vodi pod opr. št. X Pg 473/93, saj bi se tako pospešilo obravnavanje in zmanjšali pravdni stroški. Pravdni stranki sta se ob sklenitvi najemne pogodbe z dne 31.3.1992 namreč dogovorili, da bosta zneske najemnine mesečno kompenzirali s terjatvami tožene stranke do tožeče. V primeru združitev zadev bi tožena stranka lahko svoje terjatve uveljavljala v pobot, tako pa jih zaradi nelikvidnosti tožeče stranke ne bo nikoli izterjala.

Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da ne ugodi predlogu tožene stranke za združitev zadeve, ki se vodi pod opr. št. X Pg 473/93 z obravnavano. Odločitev o združitvi pravd v skupno obravnavanje je stvar procesnega vodstva, ki ima svoj temelj v 313. členu ZPP. Tako se s sklepom lahko združi več pravd med istimi osebami, ki tečejo pred istim sodiščem, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Pritožničin tožbeni zahtevek, ki se obravnava pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. X Pg 473/93 izhaja iz drugačne dejanske in pravne podlage in sicer iz pogodbe o pokrivanju dolga profitnemu centru. Čeprav istovrstnost pravne in dejanske podlage ni pogoj za združitev pravd, pa se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi združitev obeh zadev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila, saj je v zadevi opr. št. X Pg 473/93 nerešenih več vprašanj glede veljavnosti same pogodbe in pravnega nasledstva družbe I., ki z obravnavano zadevo nimajo nič skupnega, pri čemer je bila obravnavana zadeva že zrela za razsojo. Na podlagi navedenega dejanskega stanja tudi ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da bi skupno obravnavanje zadev zmanjšalo pravdne stroške, ki se sicer tudi odmerjajo glede na vrednost posameznega zahtevka po tožbi in nasprotn tožbi (tako stroški zastopanja po Odvetniški tarifi, kot tudi stroški sodnih taks). Trditev, da bi tožena stranka ob združitvi zadev uveljavljala tudi pravdno pobotanje zahtevkov, pa izhaja šele iz pritožbe, zato predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 1. odst. 496.a člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne sme presojati.

Pritožbeno sodišče pa je v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo glede odločitve o teku zamudnih obresti od neplačanih najemnin. Najemnine so občasne denarne dajatve, od katerih po določbi tretjega odstavka 279. člena ZOR tečejo obresti šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tak zahtevek je tožeča stranka uveljavljala pri sodišču šele z vložitvijo izvršilnega predloga dne 14.7.1993. Tožeči stranki zato ne gredo zamudne obresti že od zapadlosti posameznega zneska najemnine. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno na podlagi 4. točke 373. člena ZPP prvostopno sodbo spremeniti tako, kot je to razvidno iz 1. točke dispozitiva te sodbe, v preostalem delu pa je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje potem, ko je ugotovilo, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP.

Delna sprememba izpodbijane sodbe bi narekovala tudi spremembo odločitve o stroških vsega postopka (drugi odstavek 166. člena ZPP).

Ker pa tožeča stranka le v sorazmerno majhnem delu tožbenega zahtevka ni uspela, glede tega dela zahtevka pa posebni stroški v prvostopnem postopku niso nastali, na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o povračilu izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroškov prvostopnega postopka ni spreminjalo. Ker pa je tožena stranka s pritožbo delno uspela (glede teka zamudnih obresti od neplačanih najemnin), ji gredo potrebni pritožbeni stroški - to je sodna taksa za pritožbo po tarifni št. 3/1 ZST v znesku 12.500,00 SIT ter nagrada pooblaščencu, odmerjena po Odvetniški tarifi za sestavo pritožbe po tarifni št. 16/1 OT - 125 točk, upoštevaje vrednost Odvetniške točke 87,40 SIT, torej 10.925,00 SIT. Navedene stroške je dolžna toženi stranki povrniti tožeča na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).