Jedro

Neizpolnitev obveznosti toženke, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, v tem primeru ni upravičena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da mora v roku 3 mesecev od vročitve te sodbe izdati upravni akt o vlogi tožeče stranke z dne 8. 10. 2021 za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 82. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1).

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa, ker toženka ni odločila o njegovi vlogi z dne 8. 10. 2021 za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 82. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), za predelavo gradbenih odpadkov po postopku predelave R5 na premični napravi na gradbiščih. V tožbi navaja, da je vlogo na podlagi poziva toženke z dne 18. 10. 2021 dopolnil, in sicer dne 29. 11. 2021, dne 13. 1. 2022 ter dne 15. 2. 2022. Toženka do danes, tj. v več kot letu dni od prejema popolne vloge, odločbe še ni izdala, s čemer je prekoračila zakonski rok. Ob tem je tožnika tudi zavajala. Tožnik je vložil pritožbo zaradi molka organa, a je bila ta zavržena, saj ZVO-1 ne določa možnosti pritožbe zoper okoljevarstveno dovoljenje. Tožnik predlaga, da sodišče toženki naloži, naj v roku 8 dni od vročitve sodbe izda okoljevarstveno dovoljenje. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

2. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da v zadevi še ni bilo odločeno zaradi kompleksnosti vloge kot tudi prepletenih, mestoma nasprotujočih si pravnih podlag. Pri vodenju tovrstnih postopkov je prišlo tudi do neusklajenih mnenj in razlag med sistemskim in upravnim delom Sektorja za odpadke. Od maja 2022 je v pripravi sprememba zakonodaje, ki bo omogočila transparentno in jasno reševanje tovrstnih postopkov. V času od vložitve vloge je pri toženki prišlo tudi do pomanjkanja kadra, obstoječi kader je bolj obremenjen, posledično prihaja do zamud pri odločanju v upravnih zadevah in kršenja instrukcijskih rokov. V času od vložitve vloge je prišlo tudi do reorganizacije pristojnega ministrstva in menjave uradnih oseb, ki so pristojne za odločanje v zadevi.

**K I. točki izreka:**

3. Tožba je upravičena.

4. Po določbi tretjega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je upravni spor dopusten tudi v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe zaradi molka organa so določene v 28. členu ZUS-1. Stranka lahko sproži upravni spor tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

5. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki je pričel veljati 13. 4. 2022, v prvem odstavku 304. člena med drugim določa, da se postopki za izdajo ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave in dejavnosti iz 82. člena ZVO-1, začeti na podlagi ZVO-1, končajo po določbah tega zakona. ZVO-1 v prvem odstavku 84. členu določa, da je rok za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja 3 mesece od prejema popolne vloge.

6. Kot izhaja iz navedb strank, prilog k tožbi ter podatkov upravnega spisa, in kar med strankama niti ni sporno, je tožnik dne 8. 10. 2021 pri Ministrstvu za okolje in prostor (katerega naloge v zvezi z varovanjem okolja in upravnimi postopki na področju okolja je na podlagi Zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J) z dnem 28. 12. 2022 prevzelo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) vložil zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 82. členu ZVO-1. Na poziv toženke je zahtevo dopolnil z vlogami z dne 29. 11. 2021, 13. 1. 2022 ter 15. 2. 2022 (dne 4. 4. 2022 in 5. 4. 2022 pa so bile v imenu tožnika zaposleni pri toženki poslane še nekatere dodatne informacije). Čeprav toženka tožnika kasneje (sledeč upravnemu spisu zadeve) ni več pozivala k dopolnitvi vloge, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je to štela za popolno, toženka odločbe o zahtevi v treh mesecih od prejema popolne vloge (prvi odstavek 84. člena ZVO-1) ni izdala.

7. Tožnik je pri toženki naknadno večkrat urgiral za izdajo odločbe (med drugim dne 9. 12. 2022 in dne 10. 2. 2023), dne 28. 3. 2023 pa je na toženko naslovil še pritožbo zaradi molka organa, s katero je ponovno zahteval odločitev o zadevi. Slednjo pritožbo je toženka s sklepom z dne 9. 5. 2023 zavrgla, z obrazložitvijo, da ZVO-1 ne določa možnosti pritožbe zoper okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena tega zakona, tako pa v zvezi s pridobitvijo tega ni dovoljena tudi pritožba zaradi molka organa. Sodišče sodi, da predstavljeni pozivi tožnika toženki naj odloči o vloženi zahtevi, vključno z njegovo pritožbo zaradi molka organa, predstavljajo zahtevo tožnika za izdajo odločbe (v nadaljnjem roku), kot jo opredeljuje drugi odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.

8. Glede na navedeno so procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za tožbo zaradi molka izpolnjene.

9. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da v zadevi še ni bilo odločeno zaradi prepletenih oziroma mestoma nasprotujočih si pravnih podlag, neusklajenih mnenj in razlag med sistemskim in upravnim delom Sektorja za odpadke, pomanjkanja kadra, reorganizacije pristojnega ministrstva ter menjave uradnih oseb.

10. Navedeno po presoji sodišča niso upravičeni razlogi za molk toženke v zvezi z izdajo in vročitvijo odločbe o tožnikovi vlogi z dne 8. 10. 2021. 11. Vezano na toženkino sklicevanje na prepletene in neusklajene pravne podlage ter njihovo različno razlago, gre ugotoviti, da toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je za pripravo teh pristojna prav sama. Toženkina zamuda pri pripravi zakonodaje, ki bi omogočila učinkovitejše odločanje o vlogah, kot je tožnikova (ni mogoče spregledati navedb toženke, da spremembe zakonodaje njen Sektor za odpadke pripravlja že od maja 2022, tj. več kot leto dni), ne more iti v škodo tožnika v smislu neupravičene zamude pri odločanju. V škodo tožnika ne more iti niti notranja organiziranost in kadrovska zasedba upravnega organa. Četudi je rok iz prvega odstavka 84. člena ZVO-1 instrukcijske narave, to ne more pomeniti neupravičenega oziroma nepotrebnega podaljševanja časa odločanja. Skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, ki je del ustavnega načela pravne države, ta rok namreč sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnostim, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa.

12. Glede na obrazloženo torej neizpolnitev obveznosti toženke, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, v tem primeru ni upravičena.

13. Kadar sodišče spozna, da je tožba upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa pristojnemu organu naloži, naj izda upravni akt oziroma kakšen upravni akt naj izda (prvi odstavek 69. člena ZUS-1). V konkretnem primeru tožnik ni predlagal, naj sodišče samo odloči o stvari, pač pa je sodišču predlagal, naj toženki naloži izdajo ustreznega akta.

14. Ker je po obrazloženem sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka upravičena, je iz predstavljenih razlogov zahtevku tožnika ugodilo tako, da je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 toženki naložilo, da odloči o tožnikovi vlogi z dne 8. 10. 2021 za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 82. člena ZVO-1. 15. Sodišče tožniku ni sledilo pri predlaganem roku za izdajo odločbe (8 dni), pač pa je ob upoštevanju okoliščin zadeve, ki izhajajo iz upravnega spisa in navedb strank v tem sodnem postopku, odločilo, da mora toženka izdati upravni akt o vlogi tožeče stranke z dne 8. 10. 2021 v roku 3 mesecev od vročitve te sodbe.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

**K II. točki izreka:**

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22 % DDV (odvetnica je zavezanka za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

19. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa mu gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

20. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).