Jedro

Celo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni, ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je preprečitev stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.

Okoliščina, da dekleta, ko je oče ob 10.05 pozvonil, ni bilo doma, ampak je že odšla na izlet z nasprotno udeleženko, predstavlja kršitev dolžnosti matere prizadevati si za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče v tej zadevi obravnava predlog za spremembo zaupanja šestnajstletne A. A. v vzgojo in varstvo. Trenutno starši izvršujejo skupno starševstvo (v smislu nemške pravne ureditve), a A. A. pretežni del časa biva pri nasprotni udeleženki. Vsak od staršev se zavzema, da bi bila zaupana v varstvo in vzgojo njemu.

2. S sklepom s 14. 12. 2020 je sodišče prve stopnje začasno uredilo srečanja med predlagateljem (ki živi v Nemčiji) in A. A., tako da je bil najprej 20. 12. 2020 dogovorjen telefonski stik, nato 26. 12. 2020 triurno srečanje, v nadaljevanju pa po eno srečanje na mesec v času od sobote ob 10.00 uri do nedelje ob 15.00 uri.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki zaradi kršitve začasne odredbe (oče je 9. 1. 2021 in 6. 2. 2021 prišel iz Nemčije v Slovenijo, A. A. pa ni bilo doma in do stika med njima ni prišlo) izreklo 300 EUR denarne kazni in za primer ponovne kršitve določilo novo, višjo, denarno kazen. Nasprotni udeleženki je naložilo še, da mora predlagatelju povrniti 441,96 EUR stroškov postopka v zvezi s predlogom za denarno kaznovanje.

4. Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlog zavrne. Ponavlja navedbe, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Meni, da je sodišče nanjo neutemeljeno prevalilo obveznost komunikacije v zvezi s stiki.

5. Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožba ni utemeljena.

7. V skladu z 2. odstavkom 141. člena Družinskega zakonika (DZ) mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.

8. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam - v konkretnem primeru v zagotovitvi osebnih stikov otroka1, kot posredna prisila naj kazen vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja.2 Celo enkratna3 zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni,4 ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je preprečitev stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.5

9. V primeru dveh neizvedenih stikov predlagatelja s petnajstletno A. A. (9. 1. 2021 in 6. 2. 2021) po ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne gre za nepredvidene življenjske okoliščine, ki se jim nasprotna udeleženka ne bi mogla izogniti, ampak za samovoljo in kršitev začasne odredbe. Glede na povsem jasen izrek začasne odredbe s 14. 12. 2020 se srečanja med A. A. in predlagateljem ob dogovorjenih terminih ne opravijo le v primeru bolezni, izkazane z zdravniškim opravičilom, v vseh drugih primerih bi do njih torej moralo priti. Okoliščina, da predlagatelj nasprotni udeleženki ali A. A. ni posebej sporočil, da prihaja, ali po prihodu telefoniral eni ali drugi, kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, ni pravno odločilna. Ne gre za to, da bi sodišče nasprotni udeleženki naložilo kakršnokoli breme komuniciranja - gre preprosto za to, da bi morala biti A. A. ob času mesečnega srečanja z očetom doma, pripravljena na stik.

10. Organizacija izleta na Menino planino6 na dan, ko bi naj A. A. ob 10.00 odšla k očetu, ni nič drugega kot očitna kršitev začasne odredbe, ob tem pa tudi kršitev obveznosti matere opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Okoliščina, da dekleta, ko je oče ob 10.057 pozvonil, ni bilo doma, ampak je že odšla na izlet z nasprotno udeleženko, pa poleg tega predstavlja še kršitev dolžnosti matere prizadevati si za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom.

11. Tudi odhod A. A. na reprezentančne priprave v času dogovorjenega srečanja z očetom predstavlja kršitev začasne odredbe. Pritožbene navedbe o tem, kako zelo in zakaj si je A. A. želela oditi na priprave, za odločitev niso pravno pomembne. Dejstvo, da naj bi predlagatelj prejel elektronsko sporočilo trenerke o tem, da bodo potekale priprave med 5. in 7. 2. 2021, prav tako ne. Sodelovanje na pripravah je bilo treba potrditi. Da bi bil predlagatelj obveščen o tem, da je bila A. A. udeležba priprav potrjena, nasprotna udeleženka niti ne trdi.

12. Sodišče prve stopnje pa tudi povsem utemeljeno izpostavlja, da imajo otrokovi stiki z očetom v obravnavanih okoliščinah (dolgo jih ni bilo iz razlogov, ki niso bili na strani predlagatelja, zdaj so izjemno redko določeni, vse z njimi povezane poti, ki niso zanemarljive, opravi predlagatelj) prednost pred obšolskimi dejavnostmi.

13. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi ni razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Prim. sklep VS RS II Ips 73/2010. 2 Prim. sklep VSL IV Cp 325/2018. 3 Prim. sklep VSL IV Cp 2573/2018. 4 Prim. sklep VSL IV Cp 383/2021. 5 Prim. sklep VSL IV Cp 2197/2020. 6 Ki nikakor ne more biti opravljena v petih niti v petnajstih minutah po tistem, ko očeta ob 10.00 ni bilo na domu nasprotne udeleženke. 7 Torej s petminutno zamudo.