Jedro

Glede na zgoraj navedene določbe ZFPPIPP je v izpodbijanem sklepu torej napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na stani dolžnice, da dokaže, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Glede na navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek na tretji strani) pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica kot manjšinska družbenica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe, saj slednja zaradi velikosti svojega deleža, ki ne predstavlja niti desetino osnovnega kapitala, ni upravičena niti zahtevati sklica skupščine (prvi odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1), na kateri družbeniki sprejemajo sklepe in uresničujejo svoje družbeniške aktivnosti (505. člen ZGD-1). Kot izhaja iz izpiska sodnega registra dolžnica tudi ni bila oseba pooblaščena za zastopanje družbe in tudi ni bila članica organov nadzora družbe, tako da tudi ni bila vključena v poslovodenje družbe in torej ni imela možnosti ne sprejemati, ne vplivati na temeljne (strateške) odločitve družbe (primerjaj sodbo VS RS II Ips 53/2008). Prav tako dolžnica ni imela pogojev za to, da bi podala predlog za začetek stečajnega postopka. Določba prvega odstavka 231. člen ZFPPIPP namreč določa, da je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik družbe, 3. upnik pod v zakonu določenimi pogoji. Dolžnica ni imela nobenega od naštetih položajev v času, ko je izbrisana družba še poslovala. 2. točka prej navedene določbe namreč velja za primer družbe z neomejeno odgovornostjo (prvi odstavek 76. člen ZGD-1) in komanditne družbe (prvi odstavek 135. člena ZGD-1), saj družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (kot je šlo v obravnavanem primeru) v času njenega obstoja ni odgovoren za obveznosti družbe (472. člen ZGD-1).

Izrek

Pritožbi prve dolžnice se ugodi in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru prve dolžnice zoper sklep z dne 6.4.2010 ugodi in se sklep z dne 6.4.2010 v II. točki razveljavi v delu, ki se nanaša na prvo dolžnico in se predlog upnika z dne 28.4.2010 za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper D.K. zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnilo ugovor prve dolžnice (v nadaljevanju dolžnice) iz razloga, ker jo šteje za aktivno družbenico družbe S. d.o.o., zoper katero je bila dovoljena izvršba na podlagi sklepa z dne 14.7.2008, kateri je bil pravnomočen dne 27.1.2009, in ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. Srg 1 z dne 8.12.2009, dne 13.1.2010 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije.

Zoper odločitev sprejeto v 1. točki navedenega sklepa se pritožuje dolžnica po svojem pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se navedeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in postopek izvršbe ustavi na stroške upnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da sodišče ni imelo podlage za nadaljevanje postopka, ker upnik pred izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenike tega ni predlagal. Gre za predpostavko, ki izhaja iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP, postopek pa se ne vodi po uradni dolžnosti (sklep VSK Cpg 12/2008). Nadalje navaja, da iz podatkov iz sodnega registra in AJPES izhaja, da je dolžnica v izbrisani družbi imela le 8,9286% poslovni delež, da ni bila oseba pooblaščena za zastopanje, ter da ni bila članica organov upravljanja družbe. Delež, ki ga v izpodbijanem sklepu ugotavlja sodišče (12,50%) je imela družbenica do leta 2001 oz. ko se je njen delež zmanjšal na 8,9286%, kar je razvidno iz notarske potrditve sklepov družbe notarja in izpisa AJPES, kar prilaga pritožbi. Zaradi navedenega, skladno z ZGD in družbeno pogodbo, dolžnica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da družba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja za zagotovitev solventnosti ali predlaga začetek stečajnega postopka. Tega ji ni omogočal njen relativno majhen poslovni delež in zaradi tega nasploh nezmožnost kakršnegakoli vpliva na poslovodenje in odločanje. Zato je ni mogoče šteti za aktivno družbenico, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima sicer prav, da bi sodišče prve stopnje moralo sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike izbrisane družbe nadaljevati, v kolikor bi upnik podal predlog za to (primerjaj deseti odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP in sklep VSK Cpg 12/2008). Vendar v konkretnem primeru dejstvo, da je sodišče samo nadaljevalo postopek z družbeniki izbrisane družbe ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je upnik ta predlog podal dne 28.4.2010, torej dobre tri mesece po izbrisu družbe, katere družbenica je bila dolžnica.

Upnik je v postopku na prvi stopnji navajal, da je delež dolžnice v izbrisani družbi predstavljal 12,50%, in da bi ji ta delež omogočal sodelovanje pri pomembnih odločitvah, vendar prva dolžnica niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je v okviru poslovanja in upravljanja družbe pri tem sodelovala in kakorkoli predlagala ureditev finančnega stanja pred izbrisom družbe iz sodnega registra brez likvidacije. Pasivnost dolžnice je bila posledica nezainteresiranosti za poslovanje družbe, kar pa jo še ne razbremenjuje odgovornosti, kot družbenice pri obveznostih za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Za svoje trditve je upnik predlagal vpogled v sodni register za izbrisano družbo.

Upoštevaje šesti in sedmi odstavek 442. člen ZFPPIPP dokazno breme, da je družbenik izbrisane družbe aktivni družbenik, nosi upnik, kateremu je to olajšano z domnevo, določeno v osmem odstavku iste določbe. Vpogled v sodni register tako pokaže, da je dolžnica imela delež v višini 8,9286%, kot zatrjuje v pritožbi in ne v višini, kot to zatrjuje upnik in ugotavlja sodišče prve stopnje. Z vpogledom v sodni register, ki naj bi po mnenju upnika dokazoval njegove trditve, da ima dolžnica status aktivne družbenice, se to ne potrdi. Ta izpis ne vzpostavi domneve o statusu dolžnice kot aktivne družbenice izbrisane družbe. Upnik pa drugih dokazov za podkrepitev svojih trditev ni ponudil. Glede na zgoraj navedene določbe ZFPPIPP je v izpodbijanem sklepu torej napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na stani dolžnice, da dokaže, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Glede na navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek na tretji strani) pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica kot manjšinska družbenica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe, saj slednja zaradi velikosti svojega deleža, ki ne predstavlja niti desetino osnovnega kapitala, ni upravičena niti zahtevati sklica skupščine (prvi odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1), na kateri družbeniki sprejemajo sklepe in uresničujejo svoje družbeniške aktivnosti (505. člen ZGD-1). Kot izhaja iz izpiska sodnega registra dolžnica tudi ni bila oseba pooblaščena za zastopanje družbe in tudi ni bila članica organov nadzora družbe, tako da tudi ni bila vključena v poslovodenje družbe in torej ni imela možnosti ne sprejemati, ne vplivati na temeljne (strateške) odločitve družbe (primerjaj sodbo VS RS II Ips 53/2008). Prav tako dolžnica ni imela pogojev za to, da bi podala predlog za začetek stečajnega postopka. Določba prvega odstavka 231. člen ZFPPIPP namreč določa, da je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik družbe, 3. upnik pod v zakonu določenimi pogoji. Dolžnica ni imela nobenega od naštetih položajev v času, ko je izbrisana družba še poslovala. 2. točka prej navedene določbe namreč velja za primer družbe z neomejeno odgovornostjo (prvi odstavek 76. člen ZGD-1) in komanditne družbe (prvi odstavek 135. člena ZGD-1), saj družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (kot je šlo v obravnavanem primeru) v času njenega obstoja ni odgovoren za obveznosti družbe (472. člen ZGD-1).

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, saj dolžnica ni aktivna družbenica izbrisane družbe v smislu 442, člena ZFPPIPP in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).