Jedro

Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.

Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnik sam trpi stroške svojega pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika proti izdanemu izvršilnemu sklepu (1. odst. izreka), istočasno pa je dolžniku naložilo povrnitev 5.087,25 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, v 8 dneh (3. odst. izreka).

Proti navedenemu delu prvostopnega sklepa (pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora namreč vsebuje tudi pritožbo zoper njegov stroškovni izrek) se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve zakona pritožil dolžnik.

Smiselno je predlagal razveljavitev prvostopnega sklepa (v izpodbijanem delu) z razveljavitvijo izvršilnega sklepa. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril. Predlagal je zavrnitev neutemeljene pritožbe s povrnitvijo pritožbenih stroškov (z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje (drugostopnega) sklepa do dneva plačila), to je stroškov pritožbenega odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenka upnika je predložila posebno pooblastilo (z dne 17.10.1994 - priloga A4), iz katerega je razvidno, da je bila s strani upnika pooblaščena za prenos zarubljenih denarnih sredstev (z žiro računa dolžnika) na svoj žiro račun (pri Banki Celje d.d., ...). Ker je pooblaščenka že na podlagi zakona (3. točka 1. odst. 95. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) upravičena od nasprotne stranke (dolžnika) sprejeti prisojene izvršilne stroške (14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP)), je za sprejem oz. prenos glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi potrebovala posebno pooblastilo. Tu gre namreč za posel materialnega prava (1. odst. 305. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), ne pa za procesno dejanje. Ker je takšno pooblastilo (kot povedano) predložila, se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na takšno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo zakon.

Zato je sodišče druge stopnje (na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP) pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Da je pooblaščenka (odvetnica) upravičena sprejeti denarne zneske za svojo stranko, namreč izhaja tudi iz 18. čl. Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS št. 18/93).

Ker odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden (381. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP), je sodišče druge stopnje sklenilo, da upnik sam trpi stroške svojega pritožbenega odgovora. Ti stroški namreč niso potrebni stroški (po 155. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).