Jedro

V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kot ga je tožeča stranka sama navedla v obrazcu S1. V tej zvezi sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da bi tožena stranka, ne glede na v prijavni obrazec vpisan podatek, morala iz vseh drugih njenih navedb ugotoviti, da projekt do navedenega datuma ne bo zaključen. Tudi po presoji sodišča namreč tožena stranka datuma 30. 10. 2009 ni mogla razumeti drugače kot datuma zaključka projekta in na tej podlagi ugotoviti drugače, kot je, torej da se projekt tožeče stranke ne bo nadaljeval po 30. 10. 2009. Zahteva, da bi se za dodelitev finančne pomoči moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009, je razvidna iz razpisa posredno oziroma je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke na javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 63/09) za sklop 1 – razvojno investicijski projekt za sofinanciranje projekta. V obrazložitvi navaja, da vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, ki je opredeljen v točki 2 javnega razpisa, preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav, kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Prijavitelj je v obrazcu S1 javnega razpisa navedel, da se že začeti razvojno investicijskih projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Na podlagi tega datuma zaključka projekta in navedb vlagatelja v rubriki predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009, je ocenil, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 tudi zaključen. Iz točke 4.2.3. - višina sofinanciranja upravičenih stroškov javnega razpisa je razvidno, da so do sofinanciranja upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavila nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov. V primerih uspešnega zaključka projekta ali pa ustavitve zaradi težav že znotraj obdobja upravičenosti stroškov, sofinanciranje določenih stroškov s ciljem preprečitve ustavljanja investicijskega razvojnega projekta, ni potrebno oziroma ni smiselno. Iz vloge je razvidno, da bi prijavitelj z lastnimi sredstvi brez pomoči države zaključil projekt z dnem 30. 10. 2009, zaključen projekt pa ne more biti pred zaustavljanjem zaradi likvidnostnih težav. Upravni organ se sklicuje še na točko 4.4 javnega razpisa, s katerim se zahteva popolna vloga prijavitelja, nadalje, da je iz dokumentacije razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem, da bo vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Tožeča stranka v tožbi in nadaljnji pripravljalni vlogi navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na osnovi pogojev, ki jih v spornem razpisu ni bilo. Tožena stranka je pri oceni vloge prijavitelja upoštevala dodatne oziroma nove pogoje, ki predhodno niso bili znani oziroma so bili v nasprotju z uradno objavljenimi razpisnimi pogoji. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla razpisni pogoj, da so do sofinanciranja projektov upravičeni samo stroški med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Dodatno pa je v izpodbijanem sklepu navedla še, da bi morala odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo pomeniti zaustavitev projekta. Že to je pogoj, ki ga v javnem razpisu ni. Tovrstna interpretacija razpisnih določil je v popolnem neskladju z razpisnimi določili samimi. V svoji vlogi je tožeča stranka natančno navedla, kakšne posledice čuti zaradi nastalih razmer v gospodarstvu ter vplive na že začeti projekt. Očitno pa je tožena stranka kar sama ocenila, da bo tožeča stranka projekt zaključila brez državne pomoči. Prav tako je napačna tudi interpretacija tožene stranke, da določilo o preprečevanju zaustavljanja pomeni, da je potrebno projekt izvajati tudi po 30. 10. 2009, saj naj bi odsotnost sofinanciranja ustavila projekt. Dejansko financiranje lahko poteka šele po podpisu pogodbe, prav tako pa je v javnem razpisu tudi skrajni rok za vložitev zahtevka, to je 15. 11. 2009. Financiranje projektov bi torej potekalo v tem obdobju, projekti pa bodo predhodno morali doseči enega izmed naslednjih rezultatov: prijavljeni patent ali inovacija ali izdelani prototip ali zagon poskusa proizvodnje ali prodaja razvitega produkta. To je namreč eksplicitna zahteva javnega razpisa. Tožena stranka je javno objavila javni razpis, v katerem je definirala pravila postopka ter merila in način izbire prejemnikov. Pogoji javnega razpisa so razvidni iz priložene razpisne dokumentacije, pravila postopka pa je v celoti določila tožena stranka. V omenjenem primeru pa tožena stranka ni spoštovala lastnih pravil postopka, temveč je odločala na podlagi kriterijev, ki niso bili v naprej predvideni v javnem razpisu. Javni razpis je namreč upravni akt in nanj je upravni organ pri odločanju in vrednotenju vlog vezan. Zakonito je namreč lahko izbran le projekt, ki je ocenjen po razpisnih merilih, veljavnih v času objave javnega razpisa. Meril ocenjevanja projektov, objavljenih v javnem razpisu med postopkom ni mogoče spreminjati. Zato je ravnanje upravnega organa, ki je projekt ocenil s povsem drugimi merili, kot temi, določenimi z javnimi razpisom, nedopustno, odločba organa pa posledično nezakonita. Tožena stranka bi morala v postopku javnega razpisa odločiti izključno na podlagi ob objavi javnega razpisa znanih merilih ali kriterijih ali pogojih, česar pa ni storila.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v celoti odpravi, njej pa povrne nastale stroške upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so splošni in sočasno najbolj relevantni vsebinski pogoji za uspešno pridobitev sredstev javnega razpisa bili poleg pravno formalnih izjav prijavitelja, ki so morale biti skladno s točko 2.3 verodostojne, resnične, točne in popolne ter oddane pravočasno, tudi in predvsem, izpolnjevanje naslednjih vsebinskih pogojev, katerih predmet javnega razpisa je moral izkazovati skladnost z namenom in ciljem razpisa. Namen javnega razpisa je bila krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetji, ki se dogaja z novimi razvojno investicijskimi projekti in so v času svetovne finančne krize ogroženi oziroma brez pomoči države, nesposobni nadaljnjega razvoja, kar posledično vodi v stagnacijo in zaostajanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu. Namenu javnega razpisa je sledil cilj razpisa, to je preprečitev zaustavljanja razvojno investicijskih projektov, zaradi likvidnostnih težav, ki so posledica svetovne finančno gospodarske krize. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje razvojno investicijskih projektov, ki opravičujejo namen in cilj razpisa. Prijavitelj je v rubriki zaključek izvajanja projekta sam navedel datum 30. 10. 2009. Iz ostalih podatkov v obrazcu S1 pa tudi ni bilo nedvoumno zaključiti, da se razvojni projekt nadaljuje tudi po tem datumu. Pogoj za pridobitev pozitivnega sklepa ni bil, da se mora projekt po oddaji vloge prijavitelja ustaviti. Prijavitelj ni prikazal izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja sofinanciranja, kar jasno izkazuje, da se projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Ministrstvo za gospodarstvo ni omejevalo ali pogojevalo zaključka projekta, ker s to informacijo razpolaga samo izvajalec projekta. Razpis je določal, da mora prijavitelj do 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov. Navedeni rezultati so tipični za razvojno raziskovalno aktivnost, vendar ne prejudicirajo zaključka projekta. Prijavitelj se je sam opredelil, katerega izmed rezultatov bo v okviru projekta dosegel do 15. 11. 2009. Ministrstvo za gospodarstvo v javnem razpisu tudi ni ločevalo razvojno investicijskih projektov glede na finančno velikost projekta ali časovno dinamiko izvajanja projekta. Razvojno investicijski projekt je bil do 30. 10. 2009 zaključen in bi v primeru odobritve sofinanciranja projekta pomenilo, da Ministrstvo za gospodarstvo sofinancira že zaključene razvojne investicijske projekte, kar pa je v neskladju s ciljem razpisa, da z dodeljenimi sredstvi prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Tožena stranka glede na navedeno sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v nadaljnji vlogi meni, da navedbe tožene stranka v odgovoru na tožbo prav v ničemer niso izpodbile ali ovrgle njenih navedb, dejstev in dokazov, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz v tožbi navedenih razlogov. Poleg tega je tožena stranka sama z zamudo v razpisu določenega roka 26. 10. 2009 za obveščanje povzročila pogoje, ki so onemogočili zaključevanje projekta do 30. 10. 2009. Glede na to, da je bilo v razpisnih pogojih eksplicitno navedeno, da bo do tega roka tožena stranka objavila sklepe, je lahko tožeča stranka predvidevala, da bo po tem datumu projekt lahko zaključila. Seveda pa je zamuda s strani tožene stranke povzročila, da projekta dejansko ni zaključila 30. 10. 2009, saj zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo mogoče. Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, skladno z določbo 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave tožeče stranke na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kot ga je tožeča stranka navedla v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 – razvojno investicijski projekti), in zato po njegovi presoji prijava ni skladna s ciljem javnega razpisa.

V točki 2 (predmet) javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožeče stranke, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa naveden pod točko 4.2.1.1. (vsebina razvojno investicijskih projektov) je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Iz točke 4.4. (merila in način izbire prejemnikov sredstev) izhaja, da je bilo prijaviteljem naloženo, da predložijo dokumentacijo za posamezno vlogo, iz katere mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem in da je vloga prijavljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije in skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dne nastalih stroškov, nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene logičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Pri takih projektih se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov. Glede na to sodišče zavrača vse tožbene ugovore, da javni razpis nima jasnih določil o zaključku izvajanja projekta oziroma da je treba tudi ta pogoj glede upravičenosti do pridobitve sredstev ugotavljati po drugih presečnih datumih v teku razpisnega postopka.

Tožeča stranka ne ugovarja, da je kot rok zaključka izvajanja projekta naveden datum 30. 10. 2009. Meni pa, da bi tožena stranka morala iz vseh drugih njenih navedb ugotoviti, da projekt do navedenega datuma ne bo zaključen. Po presoji sodišča ta ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je bila pri obravnavi vezana na vlogo, prijavo tožeče stranke in na dejstva, ki jih je tožeča stranka v njej navedla. Kot opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, se je navedeni datum zaključka projekta skladal tudi z vrednostjo, ki jih je tožeča stranka zapisala v tabeli finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009. Torej tudi iz ostalih navedb v vlogi tožena stranka ni mogla sklepati, da projekt ne bo zaključen, kot je tožena stranka sama navedla, do 30. 10. 2009. Zato sodišče meni, da tožena stranka 30. 10. 2009 ni mogla razumeti drugače kot datuma zaključka projekta in na tej podlagi ugotoviti drugače, kot je, torej da se projekt tožeče stranke ne bo nadaljeval po 30. 10. 2009. Prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta bi bil zato v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta. Tožena stranka bi z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merila za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Zahteva, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009, je razvidna iz razpisa posredno oziroma je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. Sodišče dodaja, da v tem vidi varovalko, ki iz kroga upravičencev do sredstev izključil tiste prijavitelje, ki bi podatke o projektu prilagodili izrecno izraženim datumskim zahtevam razpisa, med drugim tudi datumom zaključka projekta po 30. 10. 2009, čeprav to z dejanskim izvajanjem projekta ne bi imelo nič skupnega.

Navedba tožeče stranke, da je tožena stranka sama z zamudo v razpisu določenega roka dne 26. 10. 2009 povzročila pogoje, ki so onemogočili zaključevanje projekta do 30. 10. 2009, pa je nedopustna tožbena novota iz 3. odstavka 20. člena ZUS-1. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.