Jedro

Bistveno je, da je sedanje solastninsko stanje nastalo na podlagi veljavnih pogodb, sklenjenih potem, ko je bilo pridobivanje v smislu drugega odst. 51.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih že končano. Solastninska deleža pravdnih strank temeljita na pravnem poslu, to je na dveh darilnih pogodbah z dne 13.1.1988, in ne na skupnem pridobivanju v zakonski skupnosti po 2. odst. 51.čl. navedenega zakona. Sklenjeni pogodbi stranki zavezujeta. Zato ni mogoče uveljavljati spremembe solastninskega deleža, ki izhaja iz pogodb, s sklicevanjem na razloge, ki so pomembni za določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožničin solastninski delež na skupnih premičninah 35 odstotkov, toženčev pa 65 in naložilo tožencu plačilo določenih deviznih zneskov, glede nepremičnin vl. št. .in ... k.o... pa je ugotovilo, da sta solastninska deleža pravdnih strank enaka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca oz. nasprotnega tožnika in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga R. P. kot toženec in nasprotni tožnik revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi v tistem delu, s katerim je odločeno o solastninskem deležu na nepremičninah in da v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Nasprotuje stališču, da sta pravdni stranki z darilnima pogodbama z dne 13.1.1988 uredili medsebojna razmerja glede nepremičnega premoženja. Opozarja, da se sodba napačno sklicuje na 58. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj si stranki skupnega premoženja nista razdelili. Govoriti bi bilo mogoče samo o določitvi deležev na skupnem premoženju v smislu 60.čl. navedenega zakona.

Opozarja na določbe o vračanju daril zakoncev. Meni, da pogodb ni mogoče razlagati drugače, kakor so zapisane. V pogodbi ni hiše, je samo zemljišče. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta bili darilni pogodbi z dne 13.1.1988 sklenjeni v času, ko je tožnica ugotovila toženčevo zvezo z drugo žensko. Njuna zakonska skupnost je razpadala. V takih okoliščinah stranki nista imeli daritvenega namena. Tožnica si je želela zemljiškoknjižno zagotoviti solastninski del na nepremičninah in toženec je na to pristal. Te ugotovitve se nanašajo na dejansko stanje in izhajajo iz izvedenih dokazov. Zato jih na revizijski stopnji ni mogoče spreminjati (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Mogoče je pritrditi reviziji, da bi takemu namenu strank ustrezal tudi sporazum o deležih strank na skupnem premoženju v smislu 60.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Toda nič ne spremeni na stvari dejstvo, da sta stranki enak namen dosegli z dvema darilnima pogodbama, katerih rezultat je solastnina v enakih deležih. Bistveno je, da je sedanje solastninsko stanje nastalo na podlagi veljavnih pogodb, sklenjenih potem, ko je bilo pridobivanje v smislu drugega odst. 51.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih že končano. Solastninska deleža pravdnih strank temeljita na pravnem poslu, to je na dveh darilnih pogodbah z dne 13.1.1988, in ne na skupnem pridobivanju v zakonski skupnosti po 2. odst. 51.čl. navedenega zakona. Sklenjeni pogodbi stranki zavezujeta. Zato ni mogoče uveljavljati spremembe solastninskega deleža, ki izhaja iz pogodb, s sklicevanjem na razloge, ki so pomembni za določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev.

Ugotovitev, da je predmet pogodbe tudi hiša in ne samo zemljišče, je prav tako dejanska ugotovitev, za katero velja enako, da je z revizijo ni mogoče izpodbijati.

Omemba 2. odst. 58.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugostopni sodbi v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve. Nanaša se na pravico zakoncev, da še v času trajanja zakonske zveze razdelita skupno premoženje. Do tega ni prišlo, toda enako velja za določitev deležev na skupnem premoženju (60.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar sta po ugotovitvi obeh sodb pravdni stranki storili z obema darilnima pogodbama.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene in nasprotne tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).