Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožečima strankama v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, zraven dosojene odškodnine po sodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 279/2016 z dne 21. 1. 2020, nerazdelno še znesek 123,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2017 dalje do plačila. V presežku se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožeči stranki (v nadaljevanju tožnikoma) priznalo odškodnino v višini 7.349,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 2.063,76 EUR od dne 20. 10. 2016 dalje do plačila in od zneska 5.285,72 EUR od 4. 3. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo plačilo stroškov tožnikov v višini 2.647,09 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta tožnika. Navajata, da se pritožujeta glede zavrnilnega dela glede desetletnega najema žarne niše v znesku 123,00 EUR in 3.000,00 EUR iz naslova vzdrževanja žarne niše s cvetjem, svečami in drugim okraševanjem. Prav tako se pritožujeta glede teka zakonskih zamudnih obresti v zavrnjenem delu od zneska 1.412,72 EUR od 1. 10. 2016 do 3. 3. 2017. Tožnika sta namreč stroške pogreba morala plačati po izdanih računih, zato tudi utemeljeno zahtevata obresti po poteku 15 dni od izdanega računa, to je od 1. 10. 2016 dalje do plačila. Sodišče je nadalje nepravilno prisodilo stroške le za petletni najem žarne niše, čeprav imata tožnika sklenjeno desetletno pogodbo. Tako gre za pogodbeno zavezo tožnikov do upravljalca pokopališča. Utemeljen pa je tudi zahtevek za vzdrževanje žarne niše s cvetjem, svečami in drugimi oblikami krasitve za desetletno obdobje, saj gre za tragedijo v kateri sta tožnika ostala brez edinega sina. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da v zavrnjenem delu tožbeni zahtevek spremeni, vse s stroškovnimi posledicami.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Pregled zadeve pokaže, da sta tožnika dne 14. 12. 2016 vložila tožbo za povrnitev materialne škode, ki jima je nastala v zvezi smrtjo sina v skladu s 172. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)1. 7. Pritožba graja odločitev sodišča, ker tožnikoma ni priznalo zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko sta plačala račun za pogrebne storitve. Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve pravilno navedlo, da odškodninska obveznost zapade z nastankom škode, vendar pa na ta trenutek ni mogoče vezati tudi zamude dolžnika, v tem primeru toženke, ampak je slednje pravilno presojalo v okviru prvega odstavka 299. člena OZ, ki določa, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ker sta tožnika toženki posredovala dva odškodninska zahtevka, s katerim sta zahtevala povrnitev premoženjske škode in sicer enega z dne 4. 10. 2016 in enega z dne 15. 2. 2017, za različno premoženjsko škodo, je sodišče prve stopnje pravilno zamudo toženke ugotavljalo za vsak odškodninski zahtevek posebej. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena.

8. Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ker tožnikoma ni priznalo stroškov za desetletno vzdrževanje žarne niše s cvetjem, svečami in drugim okraševanjem. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta tožnika na naroku dne 21. 1. 2020 tožbeni zahtevek modificirala tako, da za vzdrževanje žarne niše uveljavljata odškodnino za petletno vzdrževanje (in ne 10 letno), in sicer za pet let skupaj 6.000,00 EUR, sodišče prve stopnje pa jima je iz tega naslova priznalo odškodnino v višini 3.000,00 EUR (10. točka obrazložitve), torej znotraj zahtevanega obdobja. Zato je bilo potrebno tudi v tem delu pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrniti.

9. Nadalje pritožnika zahtevata še odškodnino za desetletni najem žarne niše. Sodišče prve stopnje jima je iz tega naslova priznalo najemnino za petletno obdobje. Vrhovno sodišče RS je glede tovrstnih stroškov že zavzelo stališče in sicer v sodbi in sklepu II Ips 146/2006 z dne 22. 5. 2008 in sicer je navedlo, da je treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete. Med slednje spadajo stroški, ki so povezani s pogrebom, ne morejo pa biti zajeti tisti izdatki, ki so namenjeni obiskovanju in krasitvi groba in so časovno oddaljeni in se nadaljujejo po trenutku, ki zamejuje trajanje krajevno običajne pietete oziroma žalovanja.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stroški najema žarne niše tožnikoma nastali ob samem najemu žarne niše, ko sta z upravljalcem pokopališča A. d.o.o. sklenila pogodbo o 10 letnem najemu, v skladu s 40. členom Odloka o pokopališkem redu v mestni občini Murska Sobota, ki določa, da se žarna niša najame za deset let. Tako gre po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru za strošek, ki je nastal neposredno po smrti zavarovanca, s tem pa sta tožnika ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do odškodnine za pokritje najema žarne niše še za petletno obdobje v višini 123,00 EUR (letno 24,60 EUR).

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v navedenem obsegu ob pravilni uporabi materialnega prava (5. alinea 358. člena ZPP), izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikoma prisodilo še odškodnino v višini 123,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2017, saj sta tovrstni zahtevek na toženko naslovila dne 15. 2. 2017 (priloga A23 spisa).

12. Sodišče druge stopnje ni spreminjalo odločitve o stroških sodišča prve stopnje, saj sta tožnika uspela zgolj v neznatnem delu (1,42 %), kar na odmero skupnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje bistveno ne vpliva.

13. Tožnika sta s pritožbo uspela zgolj v neznatnem delu, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. v zvezi z drugim odstavkom 154. členom ZPP).

1 172. člen OZ: (1)Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb. (2) Povrniti mora tudi stroške za njegovo zdravljenje zaradi povzročenih poškodb in druge potrebne stroške v zvezi z zdravljenjem, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo.